Here is a great website where you can find free website templates or buy professional joomla templates online.

PROJEKTI V TEKU

Obnova Knežjega dvorca


Celje, 23. junij 2014 - Mestna občina Celje ima pripravljeno projektno in investicijsko dokumentacijo za projekt Celovita prenova Knežjega dvorca - 4. faza (severni gotski del z zunanjo ureditvijo), kjer je predvidena bogata kulturna vsebina oz. dejavnost.  V projektiranje pa žal ni bil zajet celoten del zunanje ureditve, ker  je le-ta odvisen od zahtevne izvedbe arheoloških raziskav in ureditve Transformatorske postaje na vzhodnem delu spomenika.


Knežji dvorec sodi z vidika kulturne dediščine med najpomembnejše srednjeveške spomenike pri nas. Lokacija v središču mesta podeljuje dvorcu vlogo prostorske dominante, ki zaključuje območje starega mestnega jedra in še posebej s strani reke predstavlja mogočno potezo, ki nedvoumno kaže na nekdanjo moč Celja.
10x10
knezji dvorec10
10x10
Mestna občina Celje je začela z obnovo Knežjega dvorca v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prva dela so bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi in njeni neposredni okolici, ki so pokazale, da gre za spomenik izrednih kvalitet. Z arheološkimi raziskavami na dvorišču gradu pa so bile odkrite izjemne ostaline rimske civilizacije (obzidje in arx). Na podlagi izsledkov raziskav je bil prvotni cilj prenove spremenjen, izpostavljena je bila pojavnost stavbe kot take, njen historični in kulturni pomen. Sočasno so stekli postopki iskanja bodoče funkcije dvorca, ki bi bila v sozvočju z njegovo kulturno zgodovinsko težo.
10x10
knezji dvorec12
10x10
zlozenka-knezji dvor CELEIA - Mesto pod mestom (pdf)
10x10
V letu 2006 je bil izveden javni natečaj "Celjski včeraj in jutri" na podlagi katerega je Mestna občina Celje pridobila nove arhitekturne in vsebinske rešite za bodočo namembnost Knežjega dvorca. Nagrajene rešitve so jasne in enostavne, izražene v sodobni obravnavi zunanjega prostora dvorca, ki vzpostavlja boljšo povezanost dvorišča z mestom. Rešitve jasno ločujejo staro in novo - v zasnovi, izboru materialov in njihovi konstrukcijski logiki in se osredotočajo na zunanji prostor, starega pa puščajo tako rekoč nedotaknjenega.

Knežji dvorec: aktivnosti v letu 2012

Realizacija projekta "Celovita prenova Knežjega dvorca Celje - 3. faza" - ESRR:
 10x10
knezji dvorec17
 10x10
Na javnem razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin za obdobje 2010-2012 je MOC uspešno kandidirala s projektom "Celovita prenova Knežjega dvorca - 3. faza (sanacija komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta)". Znesek nepovratnih sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport znaša 1.664.332,70 EUR, vrednost celotne investicije pa 2.149.394,24 EUR. Iz naslova omenjenega razpisa smo funkcionalno uredili prostore celotnega komunikacijskega stolpa in celotnega zahodnega trakta (severno - vključno s stopniščem). Gradbena dela na objektu so se izvajala do konca meseca maja 2012. V mesecu juniju 2012 je Upravna enota Celje za omenjen projekt izdala tudi uporabno dovoljenje.
10x10
knezji dvorec18
10x10
S prenovo Knežjega dvorca spomenika je Celje pridobilo ustrezne prostore za izvedbo kulturnega programa. Odprtje prostorov bo v začetku oktobra 2012, ko bodo končna še manjša vzdrževalna dela pri zunanji ureditvi dvorca, postavljena bo tudi stalna razstava Grofje celjski.
10x10
knezji dvorec19
knezji dvorec20
10x10

Knežji dvorec: aktivnosti v letu 2011

1. Nadaljevanje obnove Knežjega dvorca - Kulturni tolar 2011:

S sredstvi iz naslova kulturnega tolarja so se v letošnjem letu opravila gradbeno sanacijska dela na delu komunikacijskega stolpa vključno z umestitvijo dvigala, ki bo omogočal boljšo vertikalno in horizontalno komunikacijo v spomeniku Knežjega dvorca. Trenutno se izvajajo gradbeno sanacijska dela v I. nadstropju južnega trakta Knežjega dvorca Celje, za katera predvidevamo, da bodo zaključena novembra 2011.

2. Realizacija projekta "Celovita prenova Knežjega dvorca Celje - 3. faza" - ESRR:

Na podlagi kandidature na drugem javnem razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin za obdobje 2010-2012 (ESRR) smo pričeli z realizacijo projekta Celovita prenova Knežjega dvorca Celje - 3. faza (sanacija komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta). Iz naslova omenjenega razpisa bomo funkcionalno uredili prostore celotnega komunikacijskega stolpa in celotnega zahodnega trakta (severno vključno s stopniščem). Postopek izbora izvajalca, se je zavlekel zaradi posredovanja Državne revizijske komisije. Gradbena dela se intenzivno izvajajo in so v skladu v skladu z smernicami pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje. Investicija mora biti zaključena v juniju 2012, do takrat je predvideno tudi črpanje sredstev iz EU. Z omenjeno prenovo spomenika bo kultura v Celju pridobila ustrezne prostore za izvedbo kulturnega programa, s tem pa se bo v mestu povečal tudi dostop obiskovalcev do bogate kulturne dediščine. Bistveni del programa bosta na spomeniku izvajala Pokrajinski Muzej Celje in Zavod Celeia Celje.

Knežji dvorec: aktivnosti v letu 2010

1. Nadaljevanje obnove Knežjega dvorca

Mestna občina Celje je v letu 2010 za pridobitev sredstev za obnovo Knežjega dvorca Celje kandidirala na dveh javnih razpisih in bila na obeh uspešna.

  • Na prvi dvoletni javni razpis z naslova kulturnega tolarja se je Mestna občina Celje prijavila v januarju 2010 in kandidirala za sredstva v višini 323.000,00 EUR skupne vrednosti projekta za obdobje 2010 in 2011. Ministrstvo za kulturo sofinancira 50% vrednosti investicije. Z omenjenimi sredstvi se bodo opravila dela pri ureditvi dvorišča oziroma pri zaščiti plošče nad arheološko kletjo in sanacijska dela na delu komunikacijskega stolpa vključno z umestitvijo dvigala, ki bo omogočal boljšo vertikalno in horizontalno komunikacijo v spomeniku Knežjega dvorca. Postopki za izbor izvajalca del so v teku.
 10x10
knezji dvorec11
10x10
  • Na drugem javnem razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin za obdobje 2010 - 2012 pa je Mestna občina Celje uspešno kandidirala s projektom Celovita prenova Knežjega dvorca Celje - 3. faza (sanacija komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta). Skupna vrednost prijavljenega projekta znaša 2.546.111.00 EUR. Višina dodeljenih sredstev za obdobje 2010 - 2012 znaša 1.968.817,00 EUR, od tega 85% prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR in 15% Ministrstvo za kulturo. Mestna občina Celje bo prispevala 577.294,00 EUR. Z omenjenimi sredstvi bo celjska občina funkcionalno uredila prostore celotnega komunikacijskega stolpa in celotnega zahodnega trakta (severno vključno s stopniščem) z namenom umestitve kulturnega programa Pokrajinskega Muzeja Celje in Zavoda Celeia Celje. Omenjena investicija vključuje tudi ureditev večnamenske multimedijske mansardne dvorane na zahodnem traktu, ki bo lahko služila tudi protokolarnim namenom Mestne občine Celje in ureditev razgledne ploščadi na zgornji etaži komunikacijskega stolpa. Vso potrebno projektno dokumentacijo je Mestna občina Celje pridobila v skladu z natečajem "Celjski včeraj in jutri". Vsa dela bodo potekala v skladu z smernicami pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, razpis za izbor izvajalca pa je predviden še v letošnjem letu.
10x10
Kontaktna oseba:
Vlado Kožel
tel: 03 42 65 886
e-naslov: vlado.kozel@celje.si
10x10

Preberite več

projekti-urbansms-logo
10x10
URBAN-SMS oz. Raba zemljišč v prostorskem planiranju

Eden izmed ciljev projekta je tudi vzpostavljen informacijski sistem na lokalnem strežniku v GIS okolju z zbranimi podatki o lastnostih tal, ki bodo neposredno služili na novo razviti računalniški aplikaciji (tudi v slovenščini), delujoči preko spletnega vmesnika in vpogleda. Računalniški program bo na podlagi ustreznih meril omogočal vrednotenje kakovosti tal na parcelo natančno. S to aplikacijo bo občina (občinski načrtovalci, službe za varstvo okolja…) pridobila kakovostno orodje za vključitev tal pri odločanju v prostorskem planiranju ter možnost takojšnjega vpogleda v kakovost zemljišč. Dobljeni rezultati pa bodo lahko v procesu odločanja v prostorskem načrtovanju služili kot verodostojen vhodni podatek, saj bo metoda vrednotenja razvita v okviru mednarodnega tima pedoloških strokovnjakov, ki jo bodo prilagodili potrebam načrtovalcev.

V slovenskem primeru si partnerja želita, da bi sodelovanje v okviru partnerskega konzorcija potekalo še bolj tesno. Gre za izredno priložnost, da Mestna občina Celje kot mestna občina, kjer so prisotna določena vprašanja glede obstoječega vrednotenja zemljišč zaradi njihove onesnaženosti, in KIS kot razvijalec programskih rešitev za potrebe projekta, s tesnim sodelovanjem, izmenjavo baz podatkov o tleh in njihovo preverbo na terenu v fazi programiranja, pripravita tako dovršen program, ki bo upošteval splošne predloge evropskega vidika kakovosti tal kot tudi specifične partnerskih mest.

Začetki:

Na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, s katerim je Mestna občina Celje že sodelovala pri nekaterih okoljskih zadevah, se je z veseljem odzvala povabilu, da bi kot partner sodelovali v projektu URBAN-SMS, v katerem bo glavni poudarek na vlogi tal pri prostorskem planiranju. Mestna občina Celje namreč meni, da je KIS kot priznana raziskovalna institucija z dolgoletnimi izkušnjami na področju raziskav in vedenj o tleh, zaupanja vreden partner v mednarodnem projektu in lahko občina v sodelovanju z njimi in seveda preostalimi udeleženimi institucijami pridobi veliko koristnih spoznanj o tleh.

Za sodelovanje se je Mestna občina Celje odločila zato, ker je na podlagi kratke predstavitve ciljev projekta in predvidenih mednarodnih partnerjev v projektu videla potencial, saj so v projektu udeležena večja srednjeevropska mesta, ki imajo kot partnerje priznane pedološke raziskovalne institucije. Dodatni argument v vključitvi v ta srednjeevropski projekt je dejstvo, da si Mestna občina Celje obeta od sodelovanja z večjimi osrednjeevropskimi mesti pridobitev znanj o vrednotenju tal ne le z ekonomskega vidika, kar prevladuje v Sloveniji, ampak tudi o njihovi trajnostni (ekološki) vlogi v okolju, ki je pri nas zelo zapostavljena.

Prvi korak k temu je bil podpis pisma o nameri o partnerskem sodelovanju Kmetijskega inštituta Slovenije in Mestne občine Celje, ki je 4. februarja 2009 potekal v prostorih Mestne občine Celje. Pismo o nameri sta podpisala župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in direktor Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Andrej Simončič.

Pri podpisu so bili prisotni tudi strokovni sodelavci iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje in vodja projekta iz Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Borut Vrščaj.
10x10
 projekti-urbansms-01
10x10
Kratka vsebina:

Tla v urbanih okoljih večinoma še niso obravnavana na način, ki bi ustrezal njihovi pomembni vlogi, ki jo imajo tudi v mestih. V okviru urbanističnega načrtovanja ob širitvah mest so tla obravnavana le kot prostor, kamor se bo naselje širilo. Vendar imajo tla pomembno vlogo pri vzdrževanju ustreznih okoljskih pogojev in kakovosti bivanja v mestih. Skupaj z rastlinami, ki jim omogočajo rast in organizmi, živečimi v tleh, so v tesni povezavi s (mikro)podnebnimi spremembami, ravnovesjem, kakovostjo podzemnih voda, biološko raznolikostjo in so temelj bivalnega okolja v mestih. Vse to je pogosto spregledano pri okoljskem upravljanju in načrtovanju mest. Slabo upravljanje z urbanimi tlemi lahko vodi k zmanjševanju bivalne kvalitete, nastanku toplotnih otokov v mestih (pretirano segrevanje mestne klime v poletnem času), povečevanju okoljskega onesnaževanja in večji izpostavljenosti naravnim nesrečam.

Tla in njihov pomen v kopenskih ekosistemih je prezrt tudi pri postopkih prostorskega (urbanega) planiranja. Posledica je pretirana oz. nesmotrna pozidava predvsem kakovostnih tal, "poraba" - uničevanje naravnih virov, ne glede na njihovo funkcijsko vlogo.

S to problematiko se srečuje večina mest v srednji in širši Evropi. In večina potrebuje strategije in znanja s področja zaščite kakovostnih tal in upravljanja s tlemi. Zato se je enajst projektnih partnerjev odločilo pripraviti projekt URBAN-SMS, v katerem bodo s skupnim znanjem pripravili inovativno strategijo rabe in upravljanja s tlemi in nepozidanimi zemljišči v mestih. Projekt je zanimiv tudi Evropski skupnosti, zato ga financira Evropska komisija v okviru programa Interreg Central - Srednja Evropa.

V projektu URBAN-SMS sodeluje enajst projektnih partnerjev iz sedmih srednjeevropskih držav: Nemčije (mesto Stuttgart in okraj Stuttgart), Avstrije (mesto Dunaj, državna Agencija za okolje), Češke (praška univerza), Slovaške (raziskovalni inštitut za tla iz Bratislave), Poljske (raziskovalni inštitut za tla iz Pulawy), Italije (mesto Milano, torinska univerza) in Slovenije (Kmetijski inštitut Slovenije, Mestna občina Celje) ter poteka v okviru programa Srednja Evropa (Central Europe) v obdobju od 2007 do 2013 (European Territorial Cooperation Objective 2007-2013). Skladen je s tretjo prioriteto sodelovanja - Odgovorna raba okolja, podprogramom Ustvarjanje visoko kvalitetnega okolja z zaščito in upravljanjem naravnih virov in vrednot.

Konkretni rezultati projekta bodo:

  • internetni in namizni vrednostni sistem za podporo odločitvam v prostorskem planiranju v mestih in upravljanju tal kot pomembnega dela mestnega okolja,
  • študija vplivov zmanjševanja nepozidanih tal predvsem z vidika podnebnih sprememb,
  • priročnik "Občina in raba tal", ki bo izboljšal zavedanje o pomenu tal pri urbanem (prostorskem) planiranju,
  • knjižica rezultatov - primerov dobrih praks testnih območij vseh projektnih partnerjev,
  • krajši film o scenarijih in posledicah zmanjševanja nepozidanih tal,
  • izvedba izobraževanj za institucije in občinske uradnike, ki jih zanima prevzem novo razvite strategije URBAN-SMS ravnanja s tlemi.

Pomembnost za slovenska partnerja

Za Mestno občino Celje je projekt pomemben, ker bo nakazal usmeritve, možne rešitve pri ravnanju z onesnaženimi tlemi, pri prostorskem razvoju mesta Celja pa bo na nove načine uporabil v preteklosti zbrane podatke onesnaženosti tal - s tem bo prispeval k boljšemu prostorskemu razvoju in ustreznejšemu bivalnemu okolju meščanov Celja.

Kmetijski inštitut Slovenije pa je kot raziskovalna/strokovna nacionalna institucija zainteresiran za trajnostno rabo zemljišč in ohranjanje kakovosti tal in vzdržno prostorsko načrtovanje.

Oba partnerja si obetata koristne rezultate in dobro sodelovanje ter večjo prepoznavnost v srednjeevropskem prostoru.
10x10
projekti-urbansms-02
Stuttgart - 10.11.2008
Šmartinsko jezero - foto galerija
10x10
 jezero23

jezero24

jezero25

jezero26

jezero27

jezero28

jezero29

jezero30

Preberite več

10x10
Glavni cilji razvoja Šmartinskega jezera so:

  • zvišanje atraktivnosti mesta Celja kot gospodarskega in turističnega mesta,
  • zvišanje prepoznavnosti regije z ureditvijo turističnega območja z atraktivnimi turistični produkti,
  • optimiranje športnih, rekreacijskih in prostočasnih ponudb za obiskovalce,
  • aktiviranje pobud za kvaliteten turizem,
  • oživitev podeželskega zaledja in uveljavitev kmečkega turizma,
  • upoštevanje obstoječih rab.

Mestna občina Celje je v letu 2004 objavila javni razpis z naslovom "Razvojno-programski načrt turističnega območja Šmartinsko jezero z zaledjem" in pridobila projektno nalogo, ki ponuja celovito rešitev za razvoj turističnih produktov ob jezeru in predvideva šest okoli jezera razporejenih razvojnih centrov, ki omogočajo in spodbujajo nadaljnji razvoj različnih programov:

  1. Pešpoti, tematske poti in kolesarskih stez:
    • ureditev krožne pešpoti, vodne poti, steze užitkov, gozdne učne poti.
  2.  Event center:
    • postavitev stolpa z razgledno ploščadjo in integrirano steno za plezanje, izgradnja igrišča za kreativno igro otrok, postavitev odra na jezeru, izgradnja sankaške proge, izgradnja infrastrukture za različne športne dejavnosti, izgradnja marine, postavitev vlečnice za smučanje na vodi in razvoj gostinske ponudbe.
  3.  Javno naravno kopališče:
    • izgradnja kopališča, ureditev plaže, parkirišč in sanitarij, gostinska ponudba in ureditev prostora za kampiranje.
  4. Naselje počitniških hiš in hotela:
    • izgradnja hotela, počitniških hiš, naprav za razne športne dejavnosti, majhno pristanišče, naravno kopališče in razširitev gostinske ponudbe.
  5. Golf igrišče z dvorcem Prešnik:
    • izvedba golf igrišča na približno 100 ha zemljišč in prenova spomenika kulturne dediščine dvorca Prešnik, ki bo s prenovo postal golf center z nastanitvenimi zmogljivostmi, pripadajočo gostinsko ponudbo in prireditvenim prostorom.
  6. Kmečki turizem:
    • spodbujanje dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ekološko kmetovanje. Skupaj s Srednjo gostinsko šolo Celje je bil začet projekt kulinarične ponudbe ob Šmartinskem jezeru.
10x10
10x10
10x10
jezero9
10x10
Izhajajoč iz ciljev so trenutne aktivnosti usmerjene v ustvarjanje pogojev za izvedbo različnih programov, katerih osnovni cilj je povečanje gostinske, športne in turistične ponudbe ob jezeru in v zaledju. V teku je postopek izvedbe državnega prostorskega načrta Turističnega območja Šmartinskega jezera, ki naj bi šel v javno razgrnitev februarja 2008 in bil sprejet na vladi do maja 2008. Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor smo pričeli z aktivnostmi ekološke sanacije jezera. V izdelavi so potrebne hidrološke osnove in meritve parametrov, ki so potrebni za nadaljnje aktivnosti.

Podkategorije


Mestna občina Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 Celje
10x10
telefon: 03 42 65 700
10x10
e-pošta:   mestna.obcina@celje.si
splet:   moc.celje.si
Uradne ure v mestni upravi
Mestne občine Celje
ponedeljek:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 16.30
petek:
od 8.00 do 12.30

Iskanje

© 2012 Mestna občina Celje