 |
 |
|
 |
|
|
 |
|
|
|
|
 |
ZA OBČANE
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
| Odloki |
|
|
|
| Vloge |
|
|
Prostor je omejena dobrina. Ker je prostor v pravno urejeni državi pravno zaščitena dobrina je za vsako obremenjevanje prostora določena odškodnina. V Republiki Sloveniji tako poznamo za neposredno obremenjevanje okolja ekološke takse, za posredno obremenjevanje prostora pa je urbanistična in ostala stroka iz področja urejanja prostora predvidela druge dajatve. Ena od njih je tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kot dajatev za pravico uživanja in obremenjevanja zemljišča na katerem je zgrajen objekt ali se na njem predvideva gradnja objekta in je glede na zakonodajo opredeljeno kot stavbno zemljišče.
Pravno je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč bilo predpisano z Zakonom o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (veljavnost v delu, ki se nanaša na nadomestilo je bila podaljšana z Zakonom o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 in Zakonom o graditvi objektov iz leta 2002). Model nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč je glede na sodobne zakonodaje "zastarela" dajatev, ki je v večini držav Evropske unije nadomeščena z Davkom na nepremičnine. Do uvedbe tega davka, ki se predvideva tudi v Republiki Sloveniji, pa je še vedno v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. |
|
V okviru davčne reforme v Republiki Sloveniji se pripravljata dva nova zakona: zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in zakon o davku na nepremičnine. Z uvedbo davka na nepremičnine se bo poleg nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ukinil tudi davek na premoženje. Bodoči davek na nepremičnine bo temeljil na povsem drugačnih kriterijih in merilih. Bodoča zakonodaja predvideva za davčno osnovo predvsem vrednost nepremičnine, ki naj bi bila določena z množičnim vrednotenjem nepremičnin.
|
|
Merila in kriteriji za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so določena predvsem glede na namen, lego, komunalno opremljenostjo in velikostjo stavbnega zemljišča.
Pri vrednotenju s komunalno opremo se upošteva dejanska možnost priključitve zemljišča (in ne objekta). Torej če objekt ne koristi določene infrastrukture, to še ne pomeni, da nima možnosti priključitve na infrastrukturo. V primeru dvoma priporočamo, da se zavezanci obrnejo na distributerje. Za potrebe nadomestila je po Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Mestna občina Celje razdeljena na pet območij, kjer so različne dejavnosti različno obremenjene. Pri določanju različne višine obremenitve nadomestila glede na različne dejavnosti in lege so upoštevana načela zemljiške politike in stroke. Zakonsko je način plačevanja različno urejen med zazidanim in nezazidanim stavbnim zemljiščem. |
|
Zakon določa, da je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč neposredni uporabnik stavbnega zemljišča. To pomeni, da je zavezanec bodisi lastnik ali uživalec (najemnik oz. zakupnik) ali tisti, ki ima pravico razpolaganja s stavbnim zemljiščem. V praksi to zakonsko določilo povzroča nemalo težav, saj ne obstaja nobena evidenca, ki bi vsebovala podatke o neposrednih uporabnikih stavbnih zemljišč. Zato občina pri pridobivanju podatkov pozove potencialne zavezance iz drugih uradnih evidenc (največkrat so to tisti lastniki, ki imajo urejen vpis lastninske pravice).
|
|
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Da postane neko zemljišče zazidljivo je potrebno sprejeti določene prostorske akte. Po veljavni zakonodaji je to najmanj državni ali občinski prostorski plan. Da postane neko zemljišče zazidljivo ni nujno potrebno neposredno sodelovanje lastnika v postopkih sprejemanja prostorskega akta. Določeno zemljišče lahko postane zazidljivo na predlog lastnika zemljišča ali na predlog države oz. občine. Lastnik zemljišča kateremu se spreminja namembnost ima pravico sodelovanja v postopkih javne razgrnitve z možnostjo dajanja pripomb na javno razgrnjeni dokument in na javni razpravi o razgrnjenem dokumentu (javne razprave so bile v praksi največkrat izvedene na sedežih krajevnih skupnosti). O predlogu spremembe namembnosti zemljišča odloča Državni zbor oz. Mestni svet, v preteklosti pa je odločala o tem Republiška oz. Občinska skupščina. Prostorski akt, ki je bil na tak način sprejet, določa namembnost zemljišča. Prostorski akt je mogoče spremeniti le z drugim pravnim aktom višje oz. enake veljave. Lastnik zazidljive gradbene parcele, ki ne želi da bi plačeval nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma bi želel to dajatev zmanjšati ima več možnosti. Če želi zmanjšati višino nadomestila ima možnost, da prične z gradnjo objekta, ki je predviden po prostorskem aktu - s tem se zmanjša višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na površino bodočih zazidanih površin za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje in ne od celotne površine gradbene parcele. Ena izmed možnosti je tudi, da se zazidljiva gradbena parcela spremeni v kmetijsko zemljišče. Postopek je možno začeti na pristojni strokovni občinski službi, o predlogu pa odloči na predlog strokovne službe župan. |
|
Že zakonodaja iz leta 1984 je uvedla možnost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za nezazidana stavbna zemljišča. Zakonodajalec je preko reforme zakonodaje iz področja graditve objektov in urejanja prostora dal poseben poudarek tudi izvajanju aktivne zemljiške politike. Tako je novi zakon o graditvi objektov izrecno navedel, da se nadomestilo plačuje tudi za nezazidana stavbna zemljišča.
Glavni namen zakonodajalca je bil jasen - preprečiti širitev pozidave na kmetijska zemljišča. Prav tako je zaradi velikih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, potrebno pozidati tista prosta zazidljiva stavbna zemljišča, ki jih je v preteklosti že "na zalogo" uredila občina. Učinkovit instrument, ki bi naj vzpodbudil lastnike zazidljivih gradbenih parcel, da bi pričeli z gradnjo ali da bi pričeli s kakšno drugo aktivnostjo je finančna obremenitev zazidljivih gradbenih parcel. Država je občinam z zakonodajo naložila oz. dala možnost takšne dajatve preko nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. |
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Pri izračunavanju površin za odmero nadomestila se tako upoštevajo vse notranje površine objekta (površina sob, stopnišč, kleti, balkonov, podstrešij, hodnikov, kuhinj ipd.).
Pri poslovnih površinah se upoštevajo tudi zunanje površine, ki so namenjene poslovni dejavnosti. |
|
Fiskalni sistem Republike Slovenije je zasnovan na dveh stebrih. Z njima so razporejene dajatve, ki so zakonsko določene in razporejene med državo in lokalne skupnosti.
V skladu z dejstvom, da je v Republiki Sloveniji, v Ustavi RS, zagotovljena lokalna samouprava, je lokalni samoupravi, posledično zaradi enonivojske lokalne samouprave občinam, zagotovljena možnost, da se financira tudi preko dajatev, ki jih pobira od prebivalcev na svojem območju. Tako je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je v skladu z 22. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št.80/94) prihodek občine, namenjen za financiranje njenih drugih nalog in sicer, kot ena izmed najbolj izdatnih dajatev. Prihodki, ki jih pridobi občina iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se zbirajo v integralnem proračunu občine, porabo teh sredstev pa vsako leto sprejema Mestni svet. Tako se iz zbranih sredstev financira vzdrževanje obstoječe komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter tudi določene novogradnje iz tega področja. |
|
Zaradi posebne davčne ureditve je potrebno lokalnim skupnostim zagotoviti učinkovitost odmere in zlasti izterjavo sredstev, ki jim pripadajo. Zaradi tega dejstva Finančna uprava RS preko svojih uradov in izpostav, v imenu lokalnih skupnosti, na podlagi različnih zakonov, odmerja posamezne dajatve.
Vse postopke glede odmere in pobiranja ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, opravlja Finančna uprava RS za občino. Sprejemanje odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je v pristojnosti občine. |
|
Mestna občina je dolžna Finančni upravi RS posredovati potrebne podatke za odmero nadomestila (površino stavbnega zemljišča, naziv zavezanca, komunalna opremljenost, ipd.).
Za pridobitev teh podatkov Mestna občina uporablja podatke iz uradnih evidenc ter s pozivanjem potencialnim zavezancem. |
|
Zavezanci, ki menijo, da jim je bila izdana odločba o odmeri nadomestila bodisi na podlagi nepravilnih podatkov ali iz kakršnegakoli drugega razloga imajo možnost v zakonitem roku na Finančno upravo RS podati pritožbo zoper odločbo o odmeri nadomestila. Za tiste pritožbe, ki se nanašajo na pravilne podatke za odmero nadomestila, zaprosi Finančna uprava RS za mnenje glede reševanja pritožbe Mestno občino Celje.
|
