Celjski dom
Piše: Matija Plevnik, univ. dipl. um. zgod, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje
Celjski dom je masivni objekt s poudarjenim vogalnim večnadstropnim stolpom, ki je umeščen na vzhodu med Ulico XIV. divizije, na severu zaključuje južni del Krekovega trga in na zahodu zaključuje Razlagovo ulico. Stavba je umeščena med pomembne javne zgradbe vzhodnega dela mestnega središča. Umestitev je bila svoj čas pomembna tudi zaradi svoje ideološke sporočilnosti. Zaradi neposredne bližine kolodvora (železniške postaje), je vsak obiskovalec, ki je prišel v mesto iz smeri železniške postaje takoj opazil višinsko dominanto vogalnega stolpa in mogočnost stavbe, ki sta s svojim fasadnim okrasjem in členitvijo poudarjala staronemški slog (altdeutsch) in posledično nemškost Celja.
Povod za postavitev so bili nacionalni spori in napetosti v Celju ob koncu 19. stoletja. Zaradi gradnje narodnih domov kot tipičnih ustanov slovenstva, so celjski Nemci začeli, kot reakcijo na narodne domove, graditi t.i. nemške hiše, tako da so se nacionalne napetosti odražale tudi v arhitekturi. Nemci so l. 1898 ustanovili društvo Nemška hiša z namenom izgradnje Nemške hiše. Odbor društva Nemška hiša je razpisal natečaj. Slednji je imel tri glavne zahteve: glavna fasada mora biti obrnjena na sever, na južni strani mora biti ograjen vrt za gostilniško dejavnost, ter bistvena zahteva - fasada mora odražati poudarjen germanski značaj. Društvo je ustanovilo komisijo za izvedbo natečaja ter slednjega, leta 1900, tudi razpisalo. Med 37 natečajnimi rešitvami se je komisija odločila za dunajskega arhitekta Petra Paula Branga (1852 – 1925). Zaradi premalo zbranih finančnih sredstev, so se začetki gradnje zavlekli vse do leta 1905, ko so na mestu načrtovane zgradbe, z dovoljenjem občine, podrli dvonadstropno stavbo. Vodja gradnje je bil mestni tesar, zidar Anton Dimetz. 15. maja 1907 je bil objekt slavnostno odprt.

Celjski dom med gradnjo, pogled na severni del.
Reprezentančna trinadstropna stavba ima v tlorisu na vzhodu (ožji) in zahodu (širši) vzporedna trakta, ki ju povezuje severni trakt, na južni strani pa je vrtna parcela. Zanimiva je ker jo tvori več navideznih samostojnih enot, združenih v celoto. Objekt je v celoti podkleten. Na severovzhodni vogal objekta je, na galerijo nad pritličjem, vrinjen navpično podolgovat štirinadstropni valjast stolp s strmo pločevinasto stožčasto streho. Okenske odprtine stolpa so nesimetrično razporejene in iz nadstropja v nadstropje različnih oblik in dimenzij.
Vzhodna fasada objekta je zelo razčlenjena in razgibana, saj osrednji del obdajata dva masivna rizalita od katerih se severni v nadstropju nadaljuje v balkon. Osrednji del tvori vhodno stopnišče, nad njim v osi pa je balkon z balustradno ograjo. Tudi to fasado členijo različna okna in stopnjevanje fasadnega okrasa.

Pogled na objekt iz SV strani, 20. leta 20 stoletja.
Severna fasada, kot glavna fasada, je najbolj razgibana in posledično tudi najbolj bogata. Pritličje je obdano s kamnito rustiko, ki se v nadstropju nadaljuje v fasadno rustiko. Osrednji del z glavnim vhodom, nad katerim je polkrožna pločevinasta strešica, je obdan z dvema rizalitoma, ki imata poudarjen trdnjavski značaj (z nakazanimi strelskimi linami). Med drugim in tretjim nadstropjem osrednjega dela je nečlenjen friz na katerem je napis CELJSKI DOM. Nad zaključkom tretjega nadstropja je polkrožni timpanon, nad njim pa v osrednji osi celjski grb z letnico nastanka objekta. Za vzhodnim rizalitom se fasada v nadaljevanju pomakne nekoliko nazaj in asociira na tipično severnjaško stavbo z nadstrešnim čelom. Asimetrijo stopnjujejo tudi okna različnih oblik in dimenzij. Zahodna fasada je najbolj klasično umirjena. Kamnita rustika v pritličju (z večjimi okenskimi odprtinami) se nadaljuje v petosno, dvonadstropno fasado, ki jo obdajata dva višja, »trdnjavska« rizalita.
Južni fasadi objekta sta najmanj členjeni, osrednji, atrijski del, predstavlja steklen hodnik, ki predstavlja predprostor male dvorane.
Celjski dom s svojo umestitvijo v prostor, s samo stavbno gmoto in njeno fasadno členitvijo ter likovnostjo, poudarja svojo ideološko funkcijo in moč, saj je bila stavba zgrajena v t.i. staronemškem slogu (altdeutsch). Za večino gradbenih podvigov na prelomu iz 19. v 20. Stoletje je značilen historizem, Celjski dom pa lahko uvrstimo v t.i. strogi historizem, ki je prežet s čistostjo, jasnostjo in preglednostjo. Nesimetričnost, uporaba opeke kot dekorativnega elementa in »trdnjavskost« dajejo objektu severnjaški značaj.
Objekt je bil v letih 2018 in 2019 celovito energetsko saniran. Sanacija je vključevala toplotno izolacijo strehe, menjavo strešne kritine in obnovo stavbnega pohištva. Ker je Celjski dom izjemna javna stavba v mestnem tkivu Celja, je bila zahteva ZVKDS, da se ohrani historično stavbno pohištvo, zlasti v svojem zunanjem izgledu. Že v osnovnih konservatorskih izhodiščih, izdanih leta 2014, so bila podane smernice za stavbno pohištvo: »Obnoviti oziroma zamenjati je potrebno stavbno pohištvo z oblikovno identičnim – v tipu, obliki, materialu, profilaciji in barvi. Ohraniti in restavratorsko obnoviti je potrebno vrata glavnega vhoda in originalna vrata stranskih vhodov.« Prenova je vključevala izdelavo 94 novih okenskih kril, ki so identična starim ter obnovo 66 okenskih kril. Prav tako pa se je obnovilo 9 izvirnih vratnih kril, 17 vratnih kril pa je bilo izdelano na novo.
Stanje objekta med popravilom strešne konstrukcije in menjavo strešne kritine.
Zaradi smotrnosti so se, sočasno z energetsko sanacijo stavbe, obnovile tudi fasade objekta. Osnovno konservatorsko izhodišče je bilo, da se čimbolj intaktno ohrani primarne stavbne mase in posledično tudi likovno-arhitekturno podobo. Cilj obnove fasad je bil, da se ponovi in rekonstruira fasadna členitev v vseh svojih detajlih.** Sočasno se sanirajo vsi kovinski dekorativni elementi na fasadi. Talni zidec v pritličju se restavrira in rekonstruira, ter tako odstranjuje sekundarne cementne nanose, ki kvarno vplivajo na zidove. Odstranila se je manjša pritlična prizidana stavba na JZ vogalu – elektro razdelilna omarica, ki je novejšega izvora, saj se je našla nadomestna lokacija zanjo.
Stanje dvoriščnega dela objekta med obnovo fasade.
Celjski dom po obnovi: Pogled iz SV.
Objekt je v vsej svoji burni zgodovini večkrat menjal tako lastnike in posledično tudi svojo funkcijo:
- Sprva je bila stavba sedež različnih nemških društev, ki so v njej prirejali družabne prireditve. V njej je prostore našla nemška tiskarna Celeia in uredništvo časopisa Deutsche Wacht. V stavbi so bile večsobne stanovanjske enote, gostinski prostori in tudi prenočitvene kapacitete Hotela Union.
- Med prvo svetovno vojno je bila notranjščina stavbe spremenjena v začasno bolnišnico
- Po vojni se stavba leta 1919 preimenuje v Celjski dom, v njej pa najde svoje prostore celovška Mohorjeva družba
- Med drugo svetovno vojno objekt spet prevzamejo Nemci
- Po osvoboditvi objekt preimenujejo v Dom OF. Kasneje je zahodni del stavbe opravljal funkcijo Doma JNA, v osrednjem delu pa je deloval mestni kino Union
- Danes se v objektu nahajajo računovodski servis Desetka, Celjski šahovski klub, Tropska hiša, Kino Union, stavba pa je tudi sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Slednji ima v objektu prireditveni center s svojima dvema reprezentančnima malo in veliko dvorano in spremljajočimi prostori.
**ZVKDS je sprejel odločitev, da se ne izvede rekonstrukcija reliefov, ki so nekoč krasili stolp, saj je bilo za tovrstno idealno rekonstrukcijo premalo podatkov.
Vse fotografije in kopije fotografij so iz arhiva ZVKDS, OE Celje.
Prispevek je nastal v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, in odraža izključno mnenje avtorja ter tako ne predstavlja uradnega stališča Mestne občine Celje.
Preberite še druge zgodbe o Zgradbah Celja
- Herkulovo svetišče na Miklavškem hribu
- Drsališče v mestnem parku v Celju
- Celje - Muzejski trg - arehološka prezentacija
- Dimniki stare Cinkarne kot simboli industrijske dediščine
- Narodna banka, kasneje Služba družbenega knjigovodstva (SDK) – podružnica Celje
- Pokopališče na Golovcu v Celju
- Atletski stadion Kladivar