Meščanska vila iz časa med obema vojnama - Vila Sonja (Vila Kersnikova 1)

Avtorici:

Saša Žafran, konservatorka ZVKDS, OE Celje

V obdobju pred in posebej po I. svetovni vojni so gradbeno dejavnost v Celju pomembno sooblikovali zasebni naročniki, ki so predvsem od dvajsetih let 20. stoletja dalje začeli pospešeno zapolnjevati mestna zemljišča severno in vzhodno od bolnišnice. Z intenzivno gradnjo meščanskih eno- ali večstanovanjskih vil, posebnega tipa stanovanjske stavbe, ki se je oblikovala v 19. stoletju, se je na Dolgem polju začela oblikovati nova vilska četrt, ki je do začetka II. svetovne vojne zapolnila velik del prostora vse do železniške proge na severu. 

Značilen primer tovrstne gradnje za premožne meščane predstavlja Vila Kersnikova 1 oz. Vila Sonja, ki je bila zasnovana sočasno z vilama na sosednjih zemljiščih med bolnišnico in današnjo Gimnazijo Celje-Center. Načrte za enodružinsko vilo z vrtom je za uglednega trgovca Alojza Drofenika avgusta leta 1923 izdelal celjski stavbenik Konrad Gologranc, čigar družinsko podjetje je v obdobju med obema vojnama prednjačilo v gradbeni dejavnosti v Celju. Visokopritlična stavba z delno izkoriščenim podstrešjem je bila zasnovana kot kvadratna stavbna masa s polkrožnim izzidkom na glavni, južni fasadi. Zunanjščina je preprosto členjena z visokim, v grobem ometu izdelanim talnim zidcem, na katerega se naslanjajo vogalni pilastri pritličja. Okenske obrobe so profilirano izdelane ter so na zgornjem delu polkrožno zaključene. Celotno fasado obroblja umetelno izdelan strešni venec. Reliefno izstopajoč napis nad trojnimi okni polkrožnega izzidka je skoraj zagotovo poklon nekdanji stanovalki vile. Razgibano štirikapno streho, krito z opečno rdečo kritino, sta predirala dva tipa frčad. Nekdanji vrt vile, ograjen s kovano ograjo na betonskem zidcu ter prostostoječima slopoma, skozi katera je vodila glavna dostopna pot do vile, je danes ohranjen v okrnjeni obliki.

Vila je tekom stoletja večkrat menjala lastništvo, dokler se ni v začetku 80. let prejšnjega stoletja v adaptirane prostore stavbe iz Novega Celja preselil dermatovenerološki oddelek Bolnišnice Celje. Po izselitvi leta 1993 je prazne prostore ob naraščajoči prostorski stiski zasedel del izobraževalnega programa Srednje zdravstvene šole, ki je v delno adaptiranih prostorih ostal do vselitve v novozgrajeno šolsko poslopje na Ipavčevi ulici. 

Vila Kersnikova 1 z originalno kovano ograjo, 1984 (Dokumentacija ZVKDS OE Celje).
 

Kljub številnim adaptacijam skozi čas, vezanim predvsem na spremenjene potrebe in rabe prostorov, je stavba ohranila berljivost stavbne mase z značilnimi fasadnimi elementi na zunanjščini ter pripadajočim zunanjim prostorom - vrtom, zato je bila valorizirana in junija 2009 vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije. 

Vila Kersnikova 1, 2007 (Dokumentacija ZVKDS OE Celje).

K nujno potrebni prenovi vile, ki je bila skoraj dve desetletji prazna ter brez konkretne vsebine, je leta 2023 pristopila Mestna občina Celje v sodelovanju z Zdravstvenim domom Celje s ciljem, da se prostore nameni Centru za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru ZD Celje. Junija 2024 se je po načrtih podjetja Mobile-Arch d.o.o. pričela celovita prenova vile, v klopu katere je bila stavba statično in energetsko sanirana. Zaradi dotrajanosti je bila streha zamenjana v izvorni obliki in naklonih, za potrebe osvetljevanja mansardnih prostorov pa so bile nekdanje manjše frčade nadomeščene s strešnimi okni v barvi kritine. Ob severno stranico stavbe prislonjen sekundarni prizidek je bil tekom prenove odstranjen, zamenjane so bile strojne in elektro inštalacije, izvedena je bila ureditev meteorne in fekalne kanalizacije. Stavbno pohištvo je bilo v celoti zamenjano z novim, toplotno izolativnim pohištvom oblikovanim po vzoru historičnega. V notranjščini je bilo temeljno izhodišče prenove v čim večji meri ohraniti glavno komunikacijo, ob upoštevanju potreb investitorja in umestitvi nove vsebine. Leseno notranje stopnišče in notranja vrata v pritličju so bila zaradi dotrajanosti nadomeščena z novimi po vzoru historičnih, levo od glavnega vhoda je bil premišljeno umeščeno dvigalo za dostop gibalno oviranih oseb. Kljub posameznim intervencijam se je v notranjščini v največji možni meri ohranila originalna tlorisna shema. Nad glavnim vhodom je bil izveden transparentno oblikovan sodoben nadstrešek, ki se vizualno loči od historične podobe stavbe ter jo s svojo pojavnostjo ne preglasi. 

Vila Kersnikova 1 po prenovi, november 2025 (Dokumentacija ZVKDS OE Celje).

 

S prenovo vile Sonje z vrtom je ta del mesta s prevladujočo zdravstveno dejavnostjo v značilnih objektih pridobil na ambientalni vrednosti. Upamo, da bosta temu sledili tudi prenovi sosednjih vil.


Prispevek je nastal v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, in odraža izključno mnenje avtorja ter tako ne predstavlja uradnega stališča Mestne občine Celje.