 |
 |
|
 |
|
|
 |
|
|
|
|
 |
ZA OBČANE
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
O CELJU
Mestna občina Celje je ena od dvanajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Na severu meji na občino Vojnik, na vzhodu na občino Šentjur, na jugovzhodu na občino Štore, na jugu na občino Laško in na zahodu na občino Žalec. Razteza se na 94 km2 površine in ima 49.377 (Vir: Statistični urad RS, 2018). Občinski praznik Mestne občine Celje je 11. april, in sicer v spomin na podelitev mestnih pravic v letu 1451.Župan mesta Celje je od leta 2022 Matija Kovač.
Mesto Celje je središče občine in leži ob sotočju rek Savinja in Voglajna v Spodnji Savinjski dolini. Celje je dinamično in razvojno mesto. Je upravno, administrativno, kulturno, izobraževalno, gospodarsko, sejemsko in turistično središče regije. Največji turistični znamenitosti sta Stari grad Celje in Knežji dvorec (v njem ima sedež Pokrajinski muzej Celje), kulturnozgodovinska zaklada mesta, ki sijeta v prenovljeni podobi in pričata o bogati zgodovini Celja. Ostale prepoznavne turistične točke so Vodni stolp, Kvartirna hiša, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Narodni dom, Celjski dom, Stari pisker, Muzej novejše zgodovine Celje, ... Številne možnosti za sprostitev, rekreacijo in izlete s kolesom ali peš pa ponujajo Mestni gozd, Šmartinsko jezero in Celjska koča v neposredni bližini.
Celje se ponaša z bogato športno infrastrukturo, kar mu omogoča organizacijo in gostovanje tekmovanj na mednarodni ravni. Najbolj znani športni objekti so nogometni stadion Z'dežele, stara rokometna dvorana Golovec s pripadajočim kegljiščem, Ledena dvorana z drsališčem, atletski stadion Kladivar, nogometni stadion Skalna klet in nova rokometna ter večnamenska dvorana Zlatorog. Slednja je leta 2013 gostila tekme Evropskega prvenstva v košarki (EuroBasket 2013), v zadnjih letih pa evropska mladinska prvenstva. Celje je tretje največje slovensko mesto. Meri 22,714 km², nadmorska višina mesta je 238 metrov. Ima 9 krajevnih skupnosti (Aljažev hrib, Ljubečna, Medlog, Ostrožno, Pod gradom, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Teharje, Trnovlje) in 10 mestnih četrti (Center, Dečkovo naselje, Dolgo polje, Gaberje, Hudinja, Karel Destovnik Kajuh, Lava, Nova vas, Savinja, Slavko Šlander).
Mestna občina Celje je ustanoviteljica 9 osnovnih šol, glasbene šole in treh vrtcev ter naslednjih javnih podjetij, družb in zavodov:
Energetike Celje, d. o. o. (oskrba z zemeljskim plinom, daljinsko ogrevanje, termična obdelava komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije);
ZPO Celje, d. o. o (družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti);
Nepremičnine Celje, d. o. o. (neprofitna stanovanja, promet z nepremičninami);
Celeia, d. o. o. (kolonije, šole v naravi, letovanja za društva in klube, vzdrževanje in servis);
Simbio, d. o. o (družba za ravnanje z odpadki);
Vodovod - Kanalizacija javno podjetje, d. o. o.;
Osrednja knjižnica Celje;
Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje;
Celjski mladinski center;
Javni zavod Socio (javni zavod za socialno varstvene dejavnosti);
Pokrajinski muzej Celje;
Muzej novejše zgodovine;
Ljudska univerza Celje (javni zavod za izobraževanje odraslih);
Javni zavod Desetka (finančno - računovodske in svetovalne storitve za zavode);
Poklicna gasilska enota Celje;
Zdravstveni dom Celje;
Inkubator Savinjske regije;
Regijsko študijsko središče;
Slovensko ljudsko gledališče.
Naselja v občini: Brezova, Bukovžlak, Celje, Dobrova, Glinsko, Gorica pri Šmartnem, Jezerce pri Šmartnem, Košnica pri Celju, Lahovna, Leskovec, Lipovec pri Škofji vasi, Ljubečna, Loče, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca, Otemna, Pečovnik, Pepelno, Prekorje, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Slance, Slatina v Rožni dolini, Šentjungert, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, Tremerje, Trnovlje pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova, Zvodno, Žepina (vir: Wikipedia).
Mestna občina Celje je v zadnjih dobrih dvajsetih letih s pomočjo evropskih sredstev in denarja iz državnega ter občinskega proračuna naredila velik razvojni korak naprej. Leta 2004 smo zgradili Čistilno napravo Celje, ki čisti odpadno vodo mesta Celje in okoliških naselij. To je bil prvi projekt, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Temu je sledilo mnogo pomembnih projektov, ki so spremenili podobo mesta in omogočili lepše ter kvalitetnejše življenje. Izjemno pomembna investicija je bila izgradnja RCERO - Regijskega centra za ravnanje z odpadki (2006-2008). Mestna občina Celje je takrat kot prva v Sloveniji dolgoročno rešila problem odlaganja komunalnih odpadkov za skoraj 250.000 prebivalcev v regiji. Projekt smo nadgradili z izgradnjo Toplarne Celje (2009), ki predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki jih pred tem obdelajo v RCERO. S širjenjem plinovodnega in toplovodnega omrežja smo v mestu bistveno izboljšali kakovost zraka.
Med večje projekte sodijo še prenova Starega gradu Celje, obnova dela Knežjega dvora, revitalizacija in izgradnja infrastrukture na Šmartinskem jezeru, obnova dela starega mestnega jedra, izgradnja Mestne tržnice ter Osrednje knjižnice Celje, energetska sanacija Celjskega doma in nekaterih drugih javnih objektov ter odprtje Tehnoparka Celje, ki je največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji. Konec leta 2021 je Mestna občina Celje skupaj z družbo Nepremičnine Celje predala namenu prva dva od šestih stanovanjskih blokov v novi stanovanjski soseski DN – 10 na Singenski ulici. Projekt, ki je vreden 16,8 milijonov evrov in je prav tako sofinanciran z evropskimi sredstvi, bo zaključen do konca leta 2022. V novi soseski, kjer je tudi garažna hiša, bo 142 neprofitnih stanovanj.
Tako kot ostala razvita evropska mesta se je Mestna občina Celje v zadnjih letih usmerila v trajnostni razvoj. Namestili smo več polnilnic za električne avtomobile ter s sofinanciranjem Eko sklada kupili deset avtobusov na stisnjen zemeljski plin, ki je okolju prijazen. V sodelovanju z javnim podjetjem Energetika Celje smo v Trnovljah pri Celju zgradili sodobno polnilnico na stisnjen zemeljski plin, ki ni namenjena samo polnjenju Celebusov, ampak tudi drugim vozilom na to vrsto pogona. Floto okolju prijaznih mestnih avtobusov nameravamo širiti. Celovito smo obnovili dela Gubčeve in Lilekove ulice v starem mestnem jedru, ki sta zdaj varna za pešce in kolesarje. Zgradili smo tudi sistem vozlišča Park&Ride. Razširili smo sistem izposoje javnih koles KolesCE, zgradili nove kolesarske povezave in občane na različne načine spodbujamo, da se v službo, trgovino in po opravkih namesto z avtom odpravijo peš, s kolesom, Celebusom ali drugimi alternativnimi oblikami mobilnosti. Trajnostno mobilnost bomo spodbujali tudi z uvajanjem novih tehnologij oziroma s tehnološko naprednimi rešitvami. Cilj je ustvariti pametno, zeleno in vsem generacijam prijazno mesto.
