 |
 |
|
 |
|
|
 |
|
|
|
|
 |
ZA OBČANE
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
GRB IN ZASTAVA MESTNE OBČINE CELJE
| Grb in zastava Mestne občine Celje sta osnovna elementa grafične prepoznavnosti v komunikaciji z javnostmi. Z njima Mestna občina Celje potrjuje uradnost dokumentov in prostorov, obeležuje državne in lokalne praznike ter utrjuje svojo prepoznavnost v prostoru. Grb Mestne občine Celje Grb Mestne občine Celje je istovetnostni simbol, ki predstavlja Mestno občino Celje in označuje pripadnost Mestni občini Celje. Grb je po obliki polkrožni ščit v dveh heraldičnih barvah (modra - nebo, zlata - zvezde, ki jo lahko nadomešča rumena). Na modrem polju so tri konične šesterokrake zlate zvezde, razporejene v obliki navzdol obrnjenega trikotnika. Barve in razporeditev zvezd v znaku so podrejeni heraldičnim pravilom.  Zastava Mestne občine Celje Zastava Mestne občine Celje je rumene in modre barve z grbom občine v sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Osnovna uradna zastava občine je glede na način obešanja po vertikali razdeljena na dve enaki polji in vsebuje grb mesta, umeščen v vertikalno os zastave. Uporabljene barve so enake kot barve v grbu, pri čemer je grb grafično ločen od rumenega in modrega polja zastave z belo obrobo. 
|
|
Grb in tri zvezde je Mestna občina Celje povzela po grbu grofov in knezov Celjskih, najpomembnejši srednjeveški plemiški rodbini s sedežem na današnjem slovenskem ozemlju. Njihovi predniki, svobodni gospodje Žovneški, so po izumrtju Vovbrških do leta 1333 pridobili trg Celje, novo središče njihovega naraščajočega gospostva. Od Vovbrških podedovane tri zlate zvezde na modrem polju so ob prvotnem žovneškem grbu postale prepoznaven simbol meteorskega vzpona družine. Friderik Žovneški je s povzdigom v grofa Celjskega leta 1341 pridobil pravico do novega, celjskega grba, vendar so Celjski vsaj še petdeset let kot rodbinski grb uporabljali izključno podedovanega, vovbrškega. To kaže na močan simboličen pomen, ki so ga zvezde imele za Celjske, saj so prav podedovane vovbrške posesti odločilno pripomogle k dvigu na družbeni lestvici.
Čeprav je bil grb prevzet, so mu dinasti s sotočja Savinje in Voglajne, s svojo ambiciozno politiko vtisnili tako močan pečat, da so ga že sodobniki prepoznavali kot izključno znamenje grofov Celjskih. Temu se ne gre čuditi, saj so se Celjani spretno in učinkovito vmešavali v visoko politiko evropskih dvorov. Dve Celjanki, Ana in Barbara, pa sta se celo okronali s skupno štirimi kraljevskimi kronami.
Zvezde v grbu so bile očitno že dolgo privlačne, saj naj bi tudi Vovbrški že stoletja pred tem grb prevzeli od izumrle koroške rodbine Sternberških (Sternberg pomeni v prevodu zvezda na hribu). Zvezde že od nekdaj pomenijo upanje, uspeh, skratka nekaj pozitivnega in kot take jih jemljemo še danes. Lahko pa sledimo tudi razlagi, ki pravi, da je zvezda v bistvu sonce in da tri zvezde simbolizirajo jutranjo zarjo, zenit in zaton sonca. Vsekakor so vse razlage zgolj ugibanja, saj se originalna grbovnica, na kateri je bila obrazložena vsebina grba, ni ohranila.
Slava grofov in knezov Celjskih je ostala živa še v 20. stoletju. Po razpadu avstroogrske monarhije in nastanku nove južnoslovanske države, so celjske zvezde leta 1921 postale eden izmed simbolov grba Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar tudi po vseh družbenopolitičnih vihrah prejšnjega stoletja zvezde niso utonile v pozabo. Znova so zasijale 25. junija 1991 v grbu samostojne Republike Slovenije.
Čeprav je bil grb prevzet, so mu dinasti s sotočja Savinje in Voglajne, s svojo ambiciozno politiko vtisnili tako močan pečat, da so ga že sodobniki prepoznavali kot izključno znamenje grofov Celjskih. Temu se ne gre čuditi, saj so se Celjani spretno in učinkovito vmešavali v visoko politiko evropskih dvorov. Dve Celjanki, Ana in Barbara, pa sta se celo okronali s skupno štirimi kraljevskimi kronami.
Zvezde v grbu so bile očitno že dolgo privlačne, saj naj bi tudi Vovbrški že stoletja pred tem grb prevzeli od izumrle koroške rodbine Sternberških (Sternberg pomeni v prevodu zvezda na hribu). Zvezde že od nekdaj pomenijo upanje, uspeh, skratka nekaj pozitivnega in kot take jih jemljemo še danes. Lahko pa sledimo tudi razlagi, ki pravi, da je zvezda v bistvu sonce in da tri zvezde simbolizirajo jutranjo zarjo, zenit in zaton sonca. Vsekakor so vse razlage zgolj ugibanja, saj se originalna grbovnica, na kateri je bila obrazložena vsebina grba, ni ohranila.
Slava grofov in knezov Celjskih je ostala živa še v 20. stoletju. Po razpadu avstroogrske monarhije in nastanku nove južnoslovanske države, so celjske zvezde leta 1921 postale eden izmed simbolov grba Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar tudi po vseh družbenopolitičnih vihrah prejšnjega stoletja zvezde niso utonile v pozabo. Znova so zasijale 25. junija 1991 v grbu samostojne Republike Slovenije.
Celje je zelo pozno prejelo mestne pravice, čeprav jih je v praksi uživalo že prej. Očitno so grofje Celjski šele po povzdigu med državne kneze leta 1436 začutili potrebo, da si Celje kot sedež njihove kneževine zasluži status mesta. 11. aprila 1451 je grof Friderik II. Celjski uslišal prošnje prebivalcev in trg Celje povzdignil v mesto. Meščanom je po zgledu drugih štajerskih mest zagotovil privilegije in jih osvobodil fevdalnih obveznosti. Ob tem jim je podaril prostore v nekdanji Erlauerjevi hiši (današnji Glavni trg 18), da so si v njej lahko uredili magistrat. V spomin na ta dogodek je leta 1991 Mestna občina Celje 11. april razglasila za svoj občinski praznik. Ulrik II. je leta 1455 mestni statut dopolnil še s privilegijem, da smejo meščani iz svojih vrst izvoliti župana, sodnika in mestni svet.
