SUGAR: aktivnosti v letu 2010

1. Aktivno zbiranje podatkov za nadaljnje analize in potencialnih dobrih praks za implementacijo - december

• večletni načrti mobilnosti in strateškega razvoja mestne logistike,
• uvedba dostavnih mest,
• nagrajevanje ekoloških distributerjev, dostavne omarice, namenske poti, nočne dostave ipd.,
• nizkoemisijske cone,
• ekološka vozila in druga vozila za končno dostavo,
• javna izposoja koles.

Implementacija nekaterih izmed naštetih dobrih praks bi vsekakor lahko prispevala k razvoju Celja in imela vpliv na izboljšanje mestne logistike in mobilnosti v mestu. Kljub temu je potrebno preveriti in opraviti ustrezne študije pred implementacijo ukrepov in tako iz nabora izbrati le najustreznejše.

V ta namen je Mestna občina Celje 27. oktobra 2010 podpisala pogodbo o sodelovanju s Fakulteto za logistiko in tudi uradno pričela s partnerskim sodelovanjem. V sodelovanju bodo tako pregledana različna področja mestne logistike. Gre za celostni pristop, s katerim bo možno pripraviti ustrezno politiko za doseganje trajnostnih rešitev vseh vidikov mestne logistike.

V teku je že zbiranje potrebnih podatkov za nadaljnje analize, poleg tega pa je že zbranih nekaj potencialnih dobrih praks za implementacijo. Mednje spadajo:

• zaprti del mesta
  Del starega mestnega jedra Celja predstavlja zaprto območje, v katerega je prepovedan vstop motornih vozil, za namene dostave pa je vstop dovoljen med 6. in 9.30 uro, za stanovalce, ki so v središču mesta pa tudi med 16. in 18. uro.
• dostavna mesta
  Področje dostavnih mest v Sloveniji zakonsko še ni urejeno. Dostavna vozila lahko ustavijo pred trgovinami in izložbami, s čemer motijo tako posamezne trgovinske enote, kakor tudi pešce, kolesarje in ostale motorizirane udeležence v prometu. S postavitvijo dostavnih mest bi bilo področje dostav delno urejeno, poskrbelo bi se za večjo varnost, ustrezne lokacije pa bi poskrbele za lažje razkladanje. Dimenzije dostavnih mest niso določene in so lahko fleksibilne v prihodnosti.
• linijski javni potniški promet
  Trenutno je Celje v fazi uvedbe obojestranske krožne linije. Za povezavo bližnjih naselij s starim mestnim jedrom bodo prevoze v kratkih časovnih intervalih izvajali majhni avtobusi, ki bodo imeli postajališča na vseh pomembnih točkah starega mestnega jedra. Z odlokom pa je določena tudi uvedba voznega parka z uporabo zelenih tehnologij in doseganje trajnostne rešitve za prevoz v staro mestno jedro.
• spodbujanje kolesarskega prometa
  Poleg uvedbe javnega potniškega prometa je potrebno poudariti tudi na velike rezerve pri uporabi koles kot ustreznega alternativnega prevoznega sredstva in spodbujanju pri uporabi le-teh, sploh na področju starega mestnega jedra.

O projektu SUGAR

Projekt SUGAR spada v skupino projektov INTERREG IVC, katerega namen je prenos dobrih praks in izkušenj pri oblikovanju politik na področje mestne logistike. Pod koordinacijo regije Emilia Romagna projekt SUGAR združuje 17 mest iz 10 držav, ki v projektu sodelujejo kot mesta primerov dobrih praks ali pa kot mesta, ki prakse prevzemajo. Prav tako pa je v projekt vključenih 5 tehničnih partnerjev (Inštitut za transport in logistiko in CEI v Italiji, POLIS v Belgiji in inštitut za logistiko in skladiščenje iz Poljske Institute for Transport and Logistics and CEI in Italy, POLIS in Belgium and the Institute of Logistics and Warehousing in Poland).

Celje v projektu prevzema vlogo mesta, ki je pripravljeno dodobra preučiti prakse, prevzeti ustrezne ukrepe in razne politike za razbremenitev problemov, povečati znanje za planiranje ter pripraviti akcijske načrte.

2. Podpis pogodbe o sodelovanju med Mestno občino Celje in Fakulteto za logistiko - oktober

Pogodbo sta v prisotnosti sodelavcev podpisala župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in dekan Fakultete za logistiko redni prof. dr. Martin Ivan Lipičnik.

S podpisom pogodbe o sodelovanju sta se slovenska partnerja Fakulteta za logistiko in Mestna občina Celje zavezala, da bosta partnersko sodelovala in se medsebojno podpirala s ciljem čim uspešnejše izvedbe projekta, doseganja kakovostnih rezultatov ter uveljavljanja in večanja prepoznavnosti mesta Celja in Fakultete za logistiko v srednjeevropskem prostoru in EU.

V sodelovanju s Fakulteto za logistiko bodo za ustvarjanje pogojev za izboljšanje dostave v starem mestnem jedru pregledana različna področja mestne logistike. Gre za celostni pristop, s katerim bo možno pripraviti uravnoteženo trajnostno politiko za doseganje trajnostnih rešitev vseh vidikov mestne logistike. Pri sprejemanju ukrepov mestne logistike za staro mestno jedro je potrebno posebno pozornost nameniti ustvarjanju poslovanju prijaznih pogojev za privabljanje gospodarskih subjektov, ustvariti obiskovalcem in stanovalcem prijazen dostop v staro mestno jedro ter tako zagotoviti kvaliteto bivanja vsem uporabniškim skupinam v starem mestnem jedru. Za izboljšanje funkcioniranja starega mestnega jedra je potrebno znižati pritiska prometa ob zagotovitvi enake ali boljše dostopnosti, kar je možno doseči z optimizacijo dostav ter ureditve dostavnih poti in dostavnih mest, uvedbo javnega potniškega prometa, populariziranjem kolesarskega prometa kot načina transporta ter optimizacijo uporabe parkirišč.

3. Delovno srečanje v Barceloni - maj

Mestna občina Celje od marca 2009 aktivno sodeluje na projektu SUGAR, ki je financiran iz evropskih sredstev na programu Interreg IVC. Zaradi zanimivosti projekta je več mest izkazalo interes po udeležbi na predavanjih projekta. Predstavniki mest Bruselj, Gent, Glasgow in Hampshire tako prisostvujejo kot pridruženi člani, vendar brez sofinanciranja.
Mestna občina Celje se zaveda, da se s sodelovanjem pri EU projektih spoznavajo dobre prakse in iščejo nove rešitve za posamezna področja delovanja mesta.

Izvajanje projekta SUGAR se je s prvim srečanjem marca 2009 pričelo v Bologni, nadaljevalo se je s projektnim srečanjem v Atenah v mesecu juniju in v novembru 2009 v Parizu. Konec januarja 2010 so potekale tudi že prve načrtovane vaje prenosa dobrih praks v Poznanu na Poljskem. Konec maja 2010 je bilo organizirano srečanje projektnih partnerjev v Barceloni. Vseh srečanj so se udeležili tudi predstavniki Mestne občine Celje.

Zanimivosti z delovnega srečanja v Barceloni:

Na srečanju je bilo predstavljenih več primerov dobrih praks iz različnih evropskih mest in pilotski projekti. Poudarek je bil na uporabi električnih vozil za urbano dostavo, rešitvah za dostavo v stara mestna jedra, nočnih dostavah, upravljanju in uveljavljanju pravil za dostavna mesta. Predstavljeni sta bili mesti Rotterdam in Parma, dobitnici nagrade SUGAR award. V praktičnem delu je bil organiziran terenski ogled nekaterih rešitev glede dostave blaga v mestna središča v Barceloni (nadzorni center, dostavna parkirna mesta, nadzor vstopa v območja z omejenim časovnim vstopom s kamero, uporaba voznih pasov za različne namene v različnih časovnih obdobjih, t.i. "multi - use lanes", npr. v dopoldanskem času za dostavo, popoldan pa za avtobuse in taksije).

Predstavljeni primeri dobrih praks in pilotskih projektov iz posameznih mest:

• Barcelona Energy Agency je predstavila načrte za Barcelono, ki predvidevajo uporabo vozil na alternativna goriva, kot so plin, bio goriva, elektrika itd.
• Podjetje Micro-wett je predstavilo proizvodnjo električnih dostavnih vozil, ki trenutno temeljijo na Fiatovih platformah, v prihodnosti pa predvidevajo tudi uporabo drugih blagovnih znamk.
• London - predstavljen je bil način dostave v Londonu, ki se izvaja na dostavnih parkirnih mestih (loading bays) in plani za prihodnost, ki predvidevajo prehod na vozila na električni pogon. Teh vozil bi naj bilo 100.000, oziroma 5% vseh vozil, ki opravljajo dostavo. Številu primerno bodo zgradili 25.000 polnilnih mest za vozila. Uvedli so način dostave s kolesi, ki imajo volumen tovornega prostora. London razen omejitve 18 ton za dostavo v nočnem času nima omejitev teže ali dimenzij vozil.
• Rotterdam - z uporabo okolju prijaznih vozil želijo zmanjšati emisije od leta 1990 do 2025 za 50 odstotkov.
• Lucca - mesto z 80000 prebivalci, ki se ukvarja z problemom velikega števila dostavnih vozil (1680 vozil na dan). Problema se bodo lotili z izgradnjo sedmih distribucijskih centrov.
• Nizozemska - Predstavljen je bil projekt PIEK, katerega namen je optimiziranje nočne dostave z vidika hrupa in varnosti. Iz projekt je bil ugotovljen hrup, ki ga predstavlja dostava. Vrednosti so bile razčlenjene glede na izvor kot je motor, menjalnik, zavore, nakladalni mehanizem, itd. Na podlagi tega so bile določene mejne vrednosti, ki jih lahko dosega vozilo, da ustreza normi za dostavo v nočnem času. Takšna vozila pridobijo certifikat PIEK. Trenutno ima PIEK certifikat 90% dostavnih vozil na Nizozemskem. Dela se na tem, da se certifikat razširi tudi na ostale države.
• Barcelona - predstavljena je bila služba, ki v Barceloni s 400 zaposlenimi skrbi za nadzor nad parkirišči, dostavnimi mesti in avtobusnimi postajami. Upravljajo s 50.000 parkirnimi mesti, ki letno prinašajo 35 mio EUR. Letno odpeljejo 117.000 napačno parkiranih vozil in 18.000 zapuščenih vozil. Glede dostave je bilo ugotovljeno, da se 96% dostav izvede pod 30 minut od tega 90% pod 15 minut. V mestu je 13.600 dostavnih parkirnih mest, dostavna vozila pa predstavljajo 16% vseh vozil v mestu.
• Bruselj - trenutno nimajo urejene dostave v mesto, predvidevajo pa uvedbo t.i. območij z nizkimi emisijami, parkirišč za dostavo, parkirišč za daljše parkiranje, nadzor vstopa, dostavo s kolesi.
• Mesto Gent/Hasselt - mesto s 70.000 prebivalci. Dostava se izvaja na dostavni parkirnih mestih. Pri vstopu imajo omejitev teže, dimenzije vozil in čas dostave. Že 10 let zagotavljajo brezplačni javni avtobusni potniški promet.

4. Na delovnih srečanjih predstavljenih veliko primerov dobrih praks za uporabo okolju prijaznih tehnologij - marec

Izvajanje projekta SUGAR se je s prvim srečanjem marca 2009 pričelo v Bologni, nadaljevalo s projektnim srečanjem v Atenah v mesecu juniju in v novembru 2009 v Parizu. Konec januarja 2010 so potekale tudi že prve načrtovane vaje prenosa dobrih praks v Poznanu na Poljskem. Vseh srečanj so se udeležili predstavniki Mestne občine Celje.

Delovno srečanje v Parizu je bilo namenjeno predstavitvi dobrih praks v transportni logistiki, ki so jih predstavljali strokovnjaki oziroma predstavniki industrije. Na srečanju je tekla razprava o izboljšanju dostave, s poudarkom na zagotavljanju dostavnih mest in uporabi ekološko neoporečnih tehnologij pri dostavi v mestna jedra.

Zahteve dostav so namreč med mesti primerljive, osnovna razlika je v velikosti mest in s tem posledično v kompleksnosti ureditve prometa in zagotavljanja pogojev za dostavo. Velika mesta se srečujejo z izjemno težkimi nalogami pri zagotavljanju pogojev za učinkovito organiziranost transporta, za kar potrebujejo zahtevne sistemske rešitve, ki jih razvijajo več let. Na srečanju sta bili o projektiranju in implementaciji dostavnih mest, ki sta bili razviti kot sad večletnih izkušenj, predstavljeni strokovni podlagi Pariza in Londona. Vse te izkušnje, zbrane v strokovnih podlagah lahko Mestna občina Celje uporabi kot priročnik, kako izboljšati oziroma poenostaviti pogoje dostave. Predstavljenih je bilo tudi več praktičnih primerov s ciljem zagotavljanja trajnosti z uporabo okolju prijaznih tehnologij pri dostavi, kot je uporaba vozil na plinski ali električni pogon.

Zanimivosti z delovnega srečanja v Parizu:

Predstavljeno je bilo dizajniranje in izvajanje ulične dostave v Parizu ter izvajanje projekta za dostavo zadnjega kilometra poti s kolesi, katerih konstrukcija je temu primerno prilagojena. Ogledali so si depoje supermarketa Monoprix, ki pri dostavi v svojih 85 supermarketov uporablja tovornjake na plinski pogon in podjetje za hitro dostavo paketov Chronopost, ki deluje v najožjem centru mesta in za dostavo uporablja različne okolju prijazne metode transporta.

Na srečanju v Poznanu je bila glavna tema predstavitev t.i. SWOT analize urejanja prometa v mestih Palma (Španija) in Poznan (Poljska). Mesti sta celovito predstavili svojo prometno ureditev in s tem pripravili kakovostna izhodišča za nadaljnjo razpravo. Obravnavani so bili širši vidiki urejanja prometa, med njimi smernice tranzitnega tovornega prometa in javnega potniškega prometa, dostava v mestna jedra ter oskrbovalne verige.

Izpostavljene so bile tudi najpogostejše kritične točke - nakladno/razkladna dostavna mesta, nekakovostni predpisi, lokacije logističnih centrov in tranzitni tovorni promet. V razpravi in iskanju rešitev se je izkazalo, da so ključni elementi za razrešitev problemov pregled in poenotenje obstoječih predpisov in prometnih tabel ter iskanje možnosti vključevanja javno - zasebnega partnerstva predvsem na področju urejanja javnega potniškega prometa.

Zanimivost z delovnega srečanja v Poznanu:

Za udeležence srečanja je bil organiziran ogled logističnega centra DPD v Poznanu, ki skrbi za dostavo paketnih pošiljk v okolici mesta, in sicer v oddaljenosti do 250 km.

Prenova javnih površin starega mestnega jedra: aktivnosti v letu 2011

Promet na obravnavanem območju ni več stimuliran, je pa omogočen pod posebnim režimom.

Mestna občina Celje (MOC) želi z dolgoročno prenovo staremu mestnemu jedru vrniti njegovo pomensko vrednost in povečati reprezentativnost prostora. Območje obnove starega mestnega jedra obsega Prešernov trg, Prešernovo ulico, Krekov trg, Stanetovo ulico s Trgom pred Metropolom in Glavnim trgom, Lilekovo ulico ter Savinovo in del Linhartove ulice s Trgom pri tržnici. Eno izmed osnovnih vodil pri načrtovanju obnove je pešec kot uporabnik prostora, zato je odprt prostor starega mestnega jedra prvenstveno namenjen vsem vrstam socialnih interakcij (prostor druženja, srečevanja, posedanja, pogovarjanja, sprehajanja, javnega nastopanja, prireditev, ipd.). Promet na obravnavanem območju ni več stimuliran, je pa omogočen pod posebnim režimom. MOC kot nosilec javnega interesa išče vzvode, ki omogočajo ustrezno sobivanje različnih dejavnosti v starem mestnem jedru na način, da bo med njimi čim manj konfliktov. Zagovarjamo dejstvo, da je oživljanje starega mestnega jedra nujno potrebno in da se zasebni interes pri tem podreja javnemu. Načrtovane rešitve to omogočajo, z novim redom pa bo MOC tudi začela seznanjati uporabnike prostora (prebivalce, lastnike in najemnike lokalov, uporabnike poslovnih in drugih dejavnosti in druge). Obnova dela starega mestnega jedra poteka kot investicijsko vzdrževalno delo in upošteva zazidalni načrt ZN starega mestnega jedra Celja (RC - Planiranje proj. štev. 9/83; Ur. list SRS št. 42-1891/86 s spremembami in dopolnitvami). Nove ureditve vsebujejo obnovo dotrajanih javnih odprtih površin, zamenjavo tlakov, zamenjavo nezdravih in neustreznih dreves, obnovo javne razsvetljave in dela urbane opreme, pripravo priključnih mest in prireditvenega odra. Predvidena je tudi sočasna zamenjava dotrajane komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture (vodovod, fekalna in meteorna kanalizacija, plinovod in kabelska kanalizacija). V postopek obnove starega mestnega jedra Celja so vključeni nosilci urejanja prostora. Pred začetkom so bili upravljavci posameznih telekomunikacijskih in energetskih vodov pozvani, da pričnejo s pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočala sočasno obnovo vseh vodov. Projektna dokumentacija Na podlagi javnega razpisa, objavljenega na portalu javnih naročil, 12. 7. 2010, in v Uradnem listu Evropske unije, je bila v mesecu septembru podpisana pogodba s projektantskim podjetjem Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., iz Ljubljane. Izdelava projektne dokumentacije se je pričela oktobra 2010. Idejna zasnova je bila s strani MOC potrjena novembra 2010, ko je bila tudi javno predstavljena zainteresirani javnosti. Idejni projekt je Mestna občina Celje potrdila januarja 2011. Projekt za izvedbo so izvajalci predali v začetku aprila 2011 in ga MOC trenutno pregleduje. Predstavitev projekta širši javnosti bo predvidoma v mesecu juniju. Investicijska dokumentacija Sočasno z izdelavo projektne dokumentacije je bilo izvedeno javno naročilo za izdelavo investicijske dokumentacije. Predinvesticijsko zasnovo in investicijski projekt je izdelal Razvojni center Inženiring, d. o. o., iz Celja. Prijava na razpis Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SLVR) za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi" razvojne prioritete "Razvoj regij" Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012 je bila oddana 27. 1. 2011. MOC trenutno pričakuje Odločbo o odobritvi sredstev za sofinanciranje s strani SLVR.