PROJEKTI V TEKU

Župan Bojan Šrot: z današnjim dnem je del nekdanje veličine knežjega dvorca zasijal v novi podobi

10x10
Celje, 16. april 2009 - Mestna občina Celje je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, v sredo, 15. aprila 2009 otvorila arheološko klet in pritlične prostore v Knežjem dvorcu. Na otvoritvi sta župan Mestne občine Celje Bojan Šrot ter direktor Pokrajinskega muzeja Celje in podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman, v svojih govorih poudarila veličino Knežjega dvorca v preteklosti in njegovo vlogo v prihodnosti. Prenova Knežjega dvorca je tako še eden v nizu uspešnih projektov, ki jih koordinira aktivna EU projektna skupina. Zanj je pridobila tudi nepovratna sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
10x10
"Veseli me, da smo se danes v sklopu mnogih dogodkov ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje, zbrali na otvoritvi arheološke kleti in pritličnih prostorov v Knežjem dvorcu. Z današnjim dnem bo del nekdanje veličine Knežjega dvorca zasijal v novi podobi: prenovljena arheološka klet in pritlični prostori, nas bodo zdaj - poleg evropsko znanih Celjskih knezov - še bolj vestno opominjali na bogato dediščino antične Celeje, ki je stara skoraj 2000 let. Mestna občina Celje si prizadeva, da bo razvoj turistične in kulturne infrastrukture pripomogel, da bo Celje mnoge naravne danosti izkoristilo na svojstven in produktiven način. Zagotovo tudi s Knežjim dvorcem, ki z današnjim dnem obiskovalcem ponuja novo dimenzijo odkrivanja bogate dediščine naših prednikov" je v svojem govoru poudaril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
10x10
slika19
10x10
Knežji dvorec je spomenik državnega pomena, edini spomenik profane gotske stavbne dediščine pri nas in dokaz mogočnosti obstoja vladavine Celjskih knezov. Dvorec je prepoznavna prostorska dominanta v mestnem jedru in predstavlja velik potencial za možne nove ureditve v mestu.

Osrednje mesto zaseda s kamnitimi ploščami tlakovana rimska ulica iz 3. stoletja. Celotna širina ceste s pločnikoma presega 14 m, vozišče samo pa je široko 6 m. Vzdolž ceste se raztezajo stavbe z bivalnimi in raznolikim obrtnim dejavnostim namenjenimi prostori iz istega obdobja. Tako cesta, kot tudi stavbi ležijo na starejših ostankih iz konca 1. stoletja. V sredini 4. stoletja so del stavb podrli in na njihovem mestu postavili mestno obzidje s stolpi. Mogočno zidovje na tem mestu meri v debelino preko šest metrov, pravokotna stolpa, približnih dimenzij 9×10 m, pa sta nekoč branila vhod v mesto. V njune temelje je vgrajeno marmorno okrasje z zahodne celeanske nekropole, foruma in osrednjega mestnega svetišča - kapitolija, ki so se nahajali v neposredni bližini in bili v času gradnje obzidja po vsej verjetnosti že v ruševinah. Poleg rimskih ostalin so prezentirane tudi različne faze mestnega gradu oziroma palače Celjskih grofov, ki se je v močno spremenjeni obliki ohranila vse do današnjih dni.

Mestna občina Celje je pričela z obnovo Knežjega dvorca že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, obnova je bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi ter njeni neposredni okolici. Z arheološkimi raziskavami na dvorišču so bile odkrite izjemne ostaline rimske civilizacije. V letu 2006 je bil izveden javni natečaj "Celjski včeraj in jutri", na podlagi katerega je Mestna občina Celje pridobila nove arhitekturne in vsebinske rešitve za bodočo namembnost dvorca.
10x10
slika18
10x10
V letu 2008 in 2009 je potekala investicija "Dokončanje del na komunikacijskem stolpu in zahodnem traktu z ureditvijo prehoda v arheološko klet", vrednost te investicije je ocenjena na cca. 989.344 eur. Na podlagi triletnega spomeniškovarstvenega razpisa kulturni tolar na Ministrstvu za kulturo se je v letu 2008 pridobilo 206.093 eur. Delež Mestne občine Celje je bil 783.251 eur. Na podlagi natečaja Celjski včeraj in jutri je bila v letu 2008 izdelana projektna dokumentacija PGD (komunikacijski stolp, zahodni trakt, del zunanje ureditve) in za potrebe predmetne investicije v letu 2008 še PZI dokumentacija (arheološka klet, del pritličja, del komunikacijskega stolpa). V letu 2008 in 2009 so se izvajala gradbeno obrtniška in restavratorska dela v arheološki kleti in delu pritličja (komunikacijski stolp) ter arheološke raziskave na lokaciji odstranjenih zaklonišč v kleti.

S pomočjo Ministrstva za kulturo RS in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje se je v zadnjem obdobju izvedlo posege, s katerimi je omogočen ogled arheološke kleti z rimsko cesto. V želji po uspešnem nadaljevanju dela v skladu z natečajem pa se sočasno pripravlja dokumentacija, potrebna za kandidiranje na javne razpise Ministrstva za kulturo ter evropskih skladov. V arheološki kleti je predvidena tudi postavitev stalne arheološke razstave Pokrajinskega muzeja Celje.

Z izvedbo rešitev natečaja Celjski včeraj in jutri, bo Knežji dvorec poleg nove podobe dobil tudi novo vsebino, ki bo dopolnjevala in bogatila življenje v mestu. Prenovljeni Knežji dvorec bo na urejenem dvorišču gostil prireditve na prostem, v muzejskem delu bodo razstave s poudarkom na predstavitvi pomena in moči Celjskih grofov v svojem času. Z deli v prihodnjih letih pa je želja, da se v Knežjem dvorcu uredi tudi prostore za protokolarne, kulturne in druge mestotvorne dejavnosti.

Nadaljevanje obnove knežjega dvorca

10x10
Celje, 10. avgust 2010 - Mestna občina Celje je v letu 2010 za pridobitev sredstev za obnovo Knežjega dvorca Celje kandidirala na dveh javnih razpisih in bila na obeh uspešna.
10x10
Na prvi dvoletni javni razpis z naslova kulturnega tolarja se je Mestna občina Celje prijavila v januarju 2010 in kandidirala za sredstva v višini 323.000,00 EUR skupne vrednosti projekta za obdobje 2010 in 2011. Ministrstvo za kulturo sofinancira 50% vrednosti investicije. Z omenjenimi sredstvi se bodo opravila dela pri ureditvi dvorišča oziroma pri zaščiti plošče nad arheološko kletjo in sanacijska dela na delu komunikacijskega stolpa vključno z umestitvijo dvigala, ki bo omogočal boljšo vertikalno in horizontalno komunikacijo v spomeniku Knežjega dvorca. Postopki za izbor izvajalca del so v teku.

Na drugem javnem razpisu za obnovo spomenikov v lasti občin za obdobje 2010 - 2012 pa je Mestna občina Celje uspešno kandidirala s projektom Celovita prenova Knežjega dvorca Celje - 3. faza (sanacija komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta). Skupna vrednost prijavljenega projekta znaša 2.546.111.00 EUR. Višina dodeljenih sredstev za obdobje 2010 - 2012 znaša 1.968.817,00 EUR, od tega 85% prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR in 15% Ministrstvo za kulturo. Mestna občina Celje bo prispevala 577.294,00 EUR. Z omenjenimi sredstvi bo celjska občina funkcionalno uredila prostore celotnega komunikacijskega stolpa in celotnega zahodnega trakta (severno vključno s stopniščem) z namenom umestitve kulturnega programa Pokrajinskega Muzeja Celje in Zavoda Celeia Celje. Omenjena investicija vključuje tudi ureditev večnamenske multimedijske mansardne dvorane na zahodnem traktu, ki bo lahko služila tudi protokolarnim namenom Mestne občine Celje in ureditev razgledne ploščadi na zgornji etaži komunikacijskega stolpa. Vso potrebno projektno dokumentacijo je Mestna občina Celje pridobila v skladu z natečajem "Celjski včeraj in jutri". Vsa dela bodo potekala v skladu z smernicami pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, razpis za izbor izvajalca pa je predviden še v letošnjem letu.

"Mestna občina Celje si tudi s projektom obnove Knežjega dvorca prizadeva, da bo razvoj turistične in kulturne infrastrukture pripomogel, da bo Celje bogato kulturno dediščino izkoristilo na svojstven in produktiven način. Veseli me, da je Knežji dvorec že z otvoritvijo arheološke kleti in pritličnih prostorov v lanskem letu, obiskovalcem ponudil povsem novo dimenzijo odkrivanja bogate dediščine naših prednikov. Ureditev dodatnih prostorov za protokolarne, kulturne in druge mestotvorne dejavnosti pa bo zagotovo tudi velika pridobitev tako za Celjanke in Celjane, kot tudi za vse obiskovalce knežjega mesta" ob uspehu na razpisih za obnovo Knežjega dvorca poudarja župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.

Mestna občina Celje je sicer pričela z obnovo Knežjega dvorca že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obnova je bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi ter njeni neposredni okolici. Z arheološkimi raziskavami na dvorišču so bile odkrite izjemne ostaline rimske civilizacije. V letu 2006 je bil izveden javni natečaj "Celjski včeraj in jutri", na podlagi katerega je Mestna občina Celje pridobila nove arhitekturne in vsebinske rešitve za bodočo namembnost dvorca.

sugar-1

SUGAR: aktivnosti v letu 2010

1. Aktivno zbiranje podatkov za nadaljnje analize in potencialnih dobrih praks za implementacijo - december

Celje, 3. december 2010 - Celje se mora tako kot druga mesta v Evropi in svetu ukvarjati z ureditvijo prometa/logistike v mestu zaradi rasti prebivalstva, večanja motorizacije in posledično naraščajočih problemov ter negativnih učinkov naraščajočega prometa. Mestna občina Celje v namen reševanja in preprečevanja problemov z mestno logistiko sodeluje pri projektu SUGAR, katerega osrednji poudarek je trajnostna logistika v urbanih središčih (s poudarkom na izboljšanju neučinkovite dostave). V projektu so zbrane in predstavljene dobre prakse različnih evropskih mest, kot glavni cilj pa je omogočena izmenjava oz. prenos le - teh. V teku je že zbiranje potrebnih podatkov za nadaljnje analize, poleg tega pa je že zbranih nekaj potencialnih dobrih praks za implementacijo.

Od uspešnosti reševanja problema naraščanja prometa ni odvisna samo mobilnost ljudi in distribucija blaga, temveč tudi skupna kakovost življenja. Večina sodobnih mest je kronično (pre)obremenjena z zastoji, hrupom, onesnaženim zrakom, pomanjkanjem prostora in nesoglasji med pešci, kolesarji in motornimi vozili. Po drugi strani pa se javna prevozna sredstva srečujejo s pomanjkanjem števila potnikov in koristnikov njihovih uslug. Pri urejanju logistike v mestih je glavni cilj zadovoljitev potreb vseh interesnih skupin, ki si delijo omejene javne površine in obstoječo infrastrukturo, od mestnega prebivalstva do vsakodnevnih migracij na delo v mestu ter distribucijo blaga v mestu.

Največja težava je nuditi logistične storitve v mestnih jedrih, kjer je promet zelo oviran zaradi različnih dejavnikov. Koncept mestne logistike podaja možne že preizkušene rešitve težav distribucije blaga in mobilnosti ljudi v mestnih jedrih. Večja mesta so že bila prisiljena opravljati študije za rešitev prometnih težav, saj so se le te vrstile in stopnjevale ena za drugo. Tako so se porajale nove zamisli, kako reševati težave mobilistike, ki bi lahko v prihodnosti zaživele, vendar le, če bo koncept mestne logistike tudi v praksi deloval.

Na projektnih sestankih v sklopu projekta SUGAR so bili predstavljeni različni sklopi dobrih praks:
  • večletni načrti mobilnosti in strateškega razvoja mestne logistike,
  • uvedba dostavnih mest,
  • nagrajevanje ekoloških distributerjev, dostavne omarice, namenske poti, nočne dostave ipd.,
  • nizkoemisijske cone,
  • ekološka vozila in druga vozila za končno dostavo,
  • javna izposoja koles.

Implementacija nekaterih izmed naštetih dobrih praks bi vsekakor lahko prispevala k razvoju Celja in imela vpliv na izboljšanje mestne logistike in mobilnosti v mestu. Kljub temu je potrebno preveriti in opraviti ustrezne študije pred implementacijo ukrepov in tako iz nabora izbrati le najustreznejše.

V ta namen je Mestna občina Celje 27. oktobra 2010 podpisala pogodbo o sodelovanju s Fakulteto za logistiko in tudi uradno pričela s partnerskim sodelovanjem. V sodelovanju bodo tako pregledana različna področja mestne logistike. Gre za celostni pristop, s katerim bo možno pripraviti ustrezno politiko za doseganje trajnostnih rešitev vseh vidikov mestne logistike.

V teku je že zbiranje potrebnih podatkov za nadaljnje analize, poleg tega pa je že zbranih nekaj potencialnih dobrih praks za implementacijo. Mednje spadajo:

  • zaprti del mesta
    Del starega mestnega jedra Celja predstavlja zaprto območje, v katerega je prepovedan vstop motornih vozil, za namene dostave pa je vstop dovoljen med 6. in 9.30 uro, za stanovalce, ki so v središču mesta pa tudi med 16. in 18. uro.
  • dostavna mesta
    Področje dostavnih mest v Sloveniji zakonsko še ni urejeno. Dostavna vozila lahko ustavijo pred trgovinami in izložbami, s čemer motijo tako posamezne trgovinske enote, kakor tudi pešce, kolesarje in ostale motorizirane udeležence v prometu. S postavitvijo dostavnih mest bi bilo področje dostav delno urejeno, poskrbelo bi se za večjo varnost, ustrezne lokacije pa bi poskrbele za lažje razkladanje. Dimenzije dostavnih mest niso določene in so lahko fleksibilne v prihodnosti.
  • linijski javni potniški promet
    Trenutno je Celje v fazi uvedbe obojestranske krožne linije. Za povezavo bližnjih naselij s starim mestnim jedrom bodo prevoze v kratkih časovnih intervalih izvajali majhni avtobusi, ki bodo imeli postajališča na vseh pomembnih točkah starega mestnega jedra. Z odlokom pa je določena tudi uvedba voznega parka z uporabo zelenih tehnologij in doseganje trajnostne rešitve za prevoz v staro mestno jedro.
  • spodbujanje kolesarskega prometa
    Poleg uvedbe javnega potniškega prometa je potrebno poudariti tudi na velike rezerve pri uporabi koles kot ustreznega alternativnega prevoznega sredstva in spodbujanju pri uporabi le-teh, sploh na področju starega mestnega jedra.


O projektu SUGAR

Projekt SUGAR spada v skupino projektov INTERREG IVC, katerega namen je prenos dobrih praks in izkušenj pri oblikovanju politik na področje mestne logistike. Pod koordinacijo regije Emilia Romagna projekt SUGAR združuje 17 mest iz 10 držav, ki v projektu sodelujejo kot mesta primerov dobrih praks ali pa kot mesta, ki prakse prevzemajo. Prav tako pa je v projekt vključenih 5 tehničnih partnerjev (Inštitut za transport in logistiko in CEI v Italiji, POLIS v Belgiji in inštitut za logistiko in skladiščenje iz Poljske Institute for Transport and Logistics and CEI in Italy, POLIS in Belgium and the Institute of Logistics and Warehousing in Poland).

Celje v projektu prevzema vlogo mesta, ki je pripravljeno dodobra preučiti prakse, prevzeti ustrezne ukrepe in razne politike za razbremenitev problemov, povečati znanje za planiranje ter pripraviti akcijske načrte.

2. Podpis pogodbe o sodelovanju med Mestno občino Celje in Fakulteto za logistiko - oktober

Pogodbo sta v prisotnosti sodelavcev podpisala župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in dekan Fakultete za logistiko redni prof. dr. Martin Ivan Lipičnik.

S podpisom pogodbe o sodelovanju sta se slovenska partnerja Fakulteta za logistiko in Mestna občina Celje zavezala, da bosta partnersko sodelovala in se medsebojno podpirala s ciljem čim uspešnejše izvedbe projekta, doseganja kakovostnih rezultatov ter uveljavljanja in večanja prepoznavnosti mesta Celja in Fakultete za logistiko v srednjeevropskem prostoru in EU.

sugar-2

sugar-3

sugar-4

V sodelovanju s Fakulteto za logistiko bodo za ustvarjanje pogojev za izboljšanje dostave v starem mestnem jedru pregledana različna področja mestne logistike. Gre za celostni pristop, s katerim bo možno pripraviti uravnoteženo trajnostno politiko za doseganje trajnostnih rešitev vseh vidikov mestne logistike. Pri sprejemanju ukrepov mestne logistike za staro mestno jedro je potrebno posebno pozornost nameniti ustvarjanju poslovanju prijaznih pogojev za privabljanje gospodarskih subjektov, ustvariti obiskovalcem in stanovalcem prijazen dostop v staro mestno jedro ter tako zagotoviti kvaliteto bivanja vsem uporabniškim skupinam v starem mestnem jedru. Za izboljšanje funkcioniranja starega mestnega jedra je potrebno znižati pritiska prometa ob zagotovitvi enake ali boljše dostopnosti, kar je možno doseči z optimizacijo dostav ter ureditve dostavnih poti in dostavnih mest, uvedbo javnega potniškega prometa, populariziranjem kolesarskega prometa kot načina transporta ter optimizacijo uporabe parkirišč.

3. Delovno srečanje v Barceloni - maj

Mestna občina Celje od marca 2009 aktivno sodeluje na projektu SUGAR, ki je financiran iz evropskih sredstev na programu Interreg IVC. Zaradi zanimivosti projekta je več mest izkazalo interes po udeležbi na predavanjih projekta. Predstavniki mest Bruselj, Gent, Glasgow in Hampshire tako prisostvujejo kot pridruženi člani, vendar brez sofinanciranja.

Mestna občina Celje se zaveda, da se s sodelovanjem pri EU projektih spoznavajo dobre prakse in iščejo nove rešitve za posamezna področja delovanja mesta.

Izvajanje projekta SUGAR se je s prvim srečanjem marca 2009 pričelo v Bologni, nadaljevalo se je s projektnim srečanjem v Atenah v mesecu juniju in v novembru 2009 v Parizu. Konec januarja 2010 so potekale tudi že prve načrtovane vaje prenosa dobrih praks v Poznanu na Poljskem. Konec maja 2010 je bilo organizirano srečanje projektnih partnerjev v Barceloni. Vseh srečanj so se udeležili tudi predstavniki Mestne občine Celje.

Zanimivosti z delovnega srečanja v Barceloni:

Na srečanju je bilo predstavljenih več primerov dobrih praks iz različnih evropskih mest in pilotski projekti. Poudarek je bil na uporabi električnih vozil za urbano dostavo, rešitvah za dostavo v stara mestna jedra, nočnih dostavah, upravljanju in uveljavljanju pravil za dostavna mesta. Predstavljeni sta bili mesti Rotterdam in Parma, dobitnici nagrade SUGAR award. V praktičnem delu je bil organiziran terenski ogled nekaterih rešitev glede dostave blaga v mestna središča v Barceloni (nadzorni center, dostavna parkirna mesta, nadzor vstopa v območja z omejenim časovnim vstopom s kamero, uporaba voznih pasov za različne namene v različnih časovnih obdobjih, t.i. "multi - use lanes", npr. v dopoldanskem času za dostavo, popoldan pa za avtobuse in taksije).

Predstavljeni primeri dobrih praks in pilotskih projektov iz posameznih mest:

  • Barcelona Energy Agency je predstavila načrte za Barcelono, ki predvidevajo uporabo vozil na alternativna goriva, kot so plin, bio goriva, elektrika itd.
  • Podjetje Micro-wett je predstavilo proizvodnjo električnih dostavnih vozil, ki trenutno temeljijo na Fiatovih platformah, v prihodnosti pa predvidevajo tudi uporabo drugih blagovnih znamk.
  • London - predstavljen je bil način dostave v Londonu, ki se izvaja na dostavnih parkirnih mestih (loading bays) in plani za prihodnost, ki predvidevajo prehod na vozila na električni pogon. Teh vozil bi naj bilo 100.000, oziroma 5% vseh vozil, ki opravljajo dostavo. Številu primerno bodo zgradili 25.000 polnilnih mest za vozila. Uvedli so način dostave s kolesi, ki imajo volumen tovornega prostora. London razen omejitve 18 ton za dostavo v nočnem času nima omejitev teže ali dimenzij vozil.
  • Rotterdam - z uporabo okolju prijaznih vozil želijo zmanjšati emisije od leta 1990 do 2025 za 50 odstotkov.
  • Lucca - mesto z 80000 prebivalci, ki se ukvarja z problemom velikega števila dostavnih vozil (1680 vozil na dan). Problema se bodo lotili z izgradnjo sedmih distribucijskih centrov.
  • Nizozemska - Predstavljen je bil projekt PIEK, katerega namen je optimiziranje nočne dostave z vidika hrupa in varnosti. Iz projekt je bil ugotovljen hrup, ki ga predstavlja dostava. Vrednosti so bile razčlenjene glede na izvor kot je motor, menjalnik, zavore, nakladalni mehanizem, itd. Na podlagi tega so bile določene mejne vrednosti, ki jih lahko dosega vozilo, da ustreza normi za dostavo v nočnem času. Takšna vozila pridobijo certifikat PIEK. Trenutno ima PIEK certifikat 90% dostavnih vozil na Nizozemskem. Dela se na tem, da se certifikat razširi tudi na ostale države.
  • Barcelona - predstavljena je bila služba, ki v Barceloni s 400 zaposlenimi skrbi za nadzor nad parkirišči, dostavnimi mesti in avtobusnimi postajami. Upravljajo s 50.000 parkirnimi mesti, ki letno prinašajo 35 mio EUR. Letno odpeljejo 117.000 napačno parkiranih vozil in 18.000 zapuščenih vozil. Glede dostave je bilo ugotovljeno, da se 96% dostav izvede pod 30 minut od tega 90% pod 15 minut. V mestu je 13.600 dostavnih parkirnih mest, dostavna vozila pa predstavljajo 16% vseh vozil v mestu.
  • Bruselj - trenutno nimajo urejene dostave v mesto, predvidevajo pa uvedbo t.i. območij z nizkimi emisijami, parkirišč za dostavo, parkirišč za daljše parkiranje, nadzor vstopa, dostavo s kolesi.
  • Mesto Gent/Hasselt - mesto s 70.000 prebivalci. Dostava se izvaja na dostavni parkirnih mestih. Pri vstopu imajo omejitev teže, dimenzije vozil in čas dostave. Že 10 let zagotavljajo brezplačni javni avtobusni potniški promet.

4. Na delovnih srečanjih predstavljenih veliko primerov dobrih praks za uporabo okolju prijaznih tehnologij - marec

Izvajanje projekta SUGAR se je s prvim srečanjem marca 2009 pričelo v Bologni, nadaljevalo s projektnim srečanjem v Atenah v mesecu juniju in v novembru 2009 v Parizu. Konec januarja 2010 so potekale tudi že prve načrtovane vaje prenosa dobrih praks v Poznanu na Poljskem. Vseh srečanj so se udeležili predstavniki Mestne občine Celje.

Delovno srečanje v Parizu je bilo namenjeno predstavitvi dobrih praks v transportni logistiki, ki so jih predstavljali strokovnjaki oziroma predstavniki industrije. Na srečanju je tekla razprava o izboljšanju dostave, s poudarkom na zagotavljanju dostavnih mest in uporabi ekološko neoporečnih tehnologij pri dostavi v mestna jedra.

Zahteve dostav so namreč med mesti primerljive, osnovna razlika je v velikosti mest in s tem posledično v kompleksnosti ureditve prometa in zagotavljanja pogojev za dostavo. Velika mesta se srečujejo z izjemno težkimi nalogami pri zagotavljanju pogojev za učinkovito organiziranost transporta, za kar potrebujejo zahtevne sistemske rešitve, ki jih razvijajo več let. Na srečanju sta bili o projektiranju in implementaciji dostavnih mest, ki sta bili razviti kot sad večletnih izkušenj, predstavljeni strokovni podlagi Pariza in Londona. Vse te izkušnje, zbrane v strokovnih podlagah lahko Mestna občina Celje uporabi kot priročnik, kako izboljšati oziroma poenostaviti pogoje dostave. Predstavljenih je bilo tudi več praktičnih primerov s ciljem zagotavljanja trajnosti z uporabo okolju prijaznih tehnologij pri dostavi, kot je uporaba vozil na plinski ali električni pogon.

Zanimivosti z delovnega srečanja v Parizu:

Predstavljeno je bilo dizajniranje in izvajanje ulične dostave v Parizu ter izvajanje projekta za dostavo zadnjega kilometra poti s kolesi, katerih konstrukcija je temu primerno prilagojena. Ogledali so si depoje supermarketa Monoprix, ki pri dostavi v svojih 85 supermarketov uporablja tovornjake na plinski pogon in podjetje za hitro dostavo paketov Chronopost, ki deluje v najožjem centru mesta in za dostavo uporablja različne okolju prijazne metode transporta.

Na srečanju v Poznanu je bila glavna tema predstavitev t.i. SWOT analize urejanja prometa v mestih Palma (Španija) in Poznan (Poljska). Mesti sta celovito predstavili svojo prometno ureditev in s tem pripravili kakovostna izhodišča za nadaljnjo razpravo. Obravnavani so bili širši vidiki urejanja prometa, med njimi smernice tranzitnega tovornega prometa in javnega potniškega prometa, dostava v mestna jedra ter oskrbovalne verige.

Izpostavljene so bile tudi najpogostejše kritične točke - nakladno/razkladna dostavna mesta, nekakovostni predpisi, lokacije logističnih centrov in tranzitni tovorni promet. V razpravi in iskanju rešitev se je izkazalo, da so ključni elementi za razrešitev problemov pregled in poenotenje obstoječih predpisov in prometnih tabel ter iskanje možnosti vključevanja javno - zasebnega partnerstva predvsem na področju urejanja javnega potniškega prometa.

Zanimivost z delovnega srečanja v Poznanu:

Za udeležence srečanja je bil organiziran ogled logističnega centra DPD v Poznanu, ki skrbi za dostavo paketnih pošiljk v okolici mesta, in sicer v oddaljenosti do 250 km.

Delo projektne skupine urban-sms v prvem časovnem obdobju

projekti-urbansms-logo
10x10
Delo projektne skupine Urban-SMS v prvem časovnem obdobju

Člani projektne skupine projekta URBAN-SMS so se v začetnih 9 mesecih uspešno soočali z izzivi, ki jih prinaša delo v mednarodni projektni skupini. Rezultati za uporabnike in prebivalce ne bodo vidni zgolj v obliki novih objektov, ampak se bo intelektualno delo sodelujočih izrazilo poleg spremljajočih publikacij, letakov in priporočil Evropski komisiji za sprejemanje direktiv na področju urbanih tal in njihovega varstva tudi v obliki izpopolnjene, znanstveno-metodološko podprte računalniške aplikacije. Le-ta bo omogočala učinkovitejše delo občinskih uprav pri ravnanju s tlemi in nepozidanimi površinami v mestu ter na njegovem obrobju. Prebivalcem pa bo omogočala vpogled in prikaz stanja tal (onesnaženost, primernost za kmetijsko rabo, pomen tal za lokalno mikroklimo, zadrževanje padavinskih voda,...) na denimo njihovi parceli oziroma na območju, kjer se rekreirajo, igrajo njihovi otroci, želijo graditi novo hišo ali pa obdelovati zemljo s pridelavo hrane zase.

Temeljno delo v prvem časovnem obdobju projekta je bilo formiranje strokovne projektne skupine, urejanje dokumentacije za potrebe projekta ter strokovno delo na projektu. Znotraj tega so uspešno določili gradivo in obliko obrazcev ter spletne strani, ki je zaživela konec junija na spletnem naslovu: http://www.urban-sms.eu. Na njej se bodo objavljali končni rezultati posameznih delovnih sklopov in ostale aktualne informacije za medije in prebivalce območja Srednje Evrope, ki ga pokriva skupnost programov INTERREG IVB - program Srednja Evropa, kamor je uvrščen tudi ta projekt.

Drugi glavni rezultat je pregled strokovne literature, ki se dotika varstva tal po posameznih državah ter izdaja publikacije, kjer je vsa ta zakonodaja pregledno zbrana in kratko komentirana.

Na prvem letnem delovnem srečanju v mesecu maju na Dunaju so pregledali uresničevanje zastavljenih ciljev in ugotovili, da razen manjše zamude, ki je na strani organa upravljanja programa, vse teče kot je bilo zastavljeno. Hkrati so priliko izkoristili za obsežno izvedbo brainstorminga (ťviharjenje možganovŤ) na temo pričakovanih orodij in metodologije, ki jih bodo integrirali v glavni končni rezultat celotnega projekta, to je računalniška interaktivna aplikacija, ki bo dostopna vsem zainteresiranim.
10x10
 urbansms3
Člani URBAN-SMS projekta so si v maju 2009 med delovnim srečanjem ogledali ureditev parkovnih površin na betonskih tleh notranjih karejev stavb (dvorišče Mestne hiše na Dunaju)
10x10
Skupaj je projektna skupina Mestne občine Celje v prvem obdobju poročanja (okt. 2008 - feb. 2009) projektu in nalogam za izvajanje projekta URBAN-SMS, namenila 524 delovnih ur.

Od evropskega sklada za regionalni razvoj, ki sofinancira projekt v višini 85% vseh upravičljivih stroškov, bo tako Mestna občina Celje pridobila za stroške, povezane s projektom, 15.754,00 EUR nepovratnih sredstev.

Podkategorije


Mestna občina Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 Celje
10x10
telefon: 03 42 65 700
10x10
e-pošta:   mestna.obcina@celje.si
Elektronski naslov je namenjen tudi
za vročanje e-dokumentov.
splet:   moc.celje.si
Uradne ure v mestni upravi
Mestne občine Celje
ponedeljek:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 16.30
petek:
od 8.00 do 12.30

Iskanje

© 2012 Mestna občina Celje