PROJEKTI V TEKU
Načrtovane ureditve |
![]() |
| Prenova javnih površin starega mestnega jedra: aktivnosti v letu 2011 Načrtovane ureditve Zasnova območja obravnave ureja odprt javni prostor glede na njegove programske značilnosti, ki so skrbno premišljene. Upošteva historičen značaj mestnega jedra in na nevsiljiv način s subtilnimi potezami in z močnim poudarkom na formalnih ukrepih oživljanja mestnega jedra javnosti sporoča, da je MOC z vso odgovornostjo pristopila k prenovi starega mestnega jedra. Predmetni projekt problematike zbiranja komunalnih odpadkov ne rešuje, saj je MOC odločena, da ta vsebina ne bo več domena odprtega javnega prostora. MOC pristopa tudi k reševanju formalnih ukrepov na področju oglaševanja v starem mestnem jedru in podobe gostinskih vrtov, ki soustvarjajo podobo javnega odprtega prostora. Načrtovana zasnova na obravnavanem območju v celoti ukinja mirujoči promet in pod posebnim prometnim režimom omogoča dostop za prebivalce, dostavo v lokale in intervenco. |
| Krekov trg Krekov trg je načrtovan kot reprezentativna površina. Poenoti se v celovito površino trga pred Celjskim domov ter se razširi do objekta železniške postaje in do Prešernove ulice. Krekov trg se pretlakuje z mrežastim vzorcem tlaka, ki poveže trg, in se opremi z dvema fontanama v moderni izvedbi ter urbano opremo. Tlakovanje se podaljša v Razlagovo in Gubčevo ulico. Ohranjajo in prenovijo se obstoječe zelenice pred Celjskim domom in Celjsko mestno hranilnico. Na trgu se ukine promet ter čakalna mesta za taksije. V eni smeri se omogoči prevoznost za avtobuse, ki odpeljejo izpred hotela Evropa. |
![]() ![]() |
| Prešernova, Stanetova in Lilekova ulica Pri zasnovi se ohranja zgodovinski način v trodelnosti tlaka. Sredinski del tlaka je strukturiran z drobnejšim vzorcem tlaka, zunanja pasova pa sta tlakovana z večjo strukturo tlaka. Na Stanetovi ulici se pri zunanjih pasovih ohranja vzorec prečnega tlaka, ki označujejo vhode in uvoze v objekte. Enotna tlakovana ulična površina se nadaljuje tudi preko Cankarjeve oziroma Vodnikove ulice v obliki razširjenega in dvignjenega prehoda za pešce. Avtobusno postajališče mestnega prometa se zato premakne globlje v Cankarjevo ulico. Ulice se opremi z novo urbano opremo, pri čemer se klopi umešča na vzhodno stran na rob med zunanjim in notranjim tlakom. Na stiku obeh glavnih ulic se v tlaku ohranja prenovljen simbol zvezde. |
![]() |
| Trg pri tržnici (predlog za morebitne investitorje) Zasnova trga pri tržnici temelji na ideji moderne atraktivne urbane zelene površine, ki je vertikalno strukturirana in intenzivno ozelenjena. Izvede se lahka konstrukcija iz jeklenih nosilcev in vrvi, po katerih se vzpenjajo plezalke in popenjavke. Jeklena konstrukcija nadomešča manjkajoči objekt na vogalu Linhartove in Savinove ulice. Del trga je namenjen gostinskemu vrtu, del pa je odprt in prehoden, namenjen otroški igri, dodatnim tržničnim dejavnostim ali manjšim prireditvam. Doživljajskost trga se poveča z vodnim motivom v obliki vodne stene pod obstoječim divjim kostanjem. |
![]() |
| Glavni trg Glavni trg dobi značaj umetniškega in zgodovinskega trga. Na Glavnem trgu se ohranja historična ambientalnost s prenovo tlaka in z urbano opremo (historičnih svetil). Osrednji element ostaja Marijino znamenje, ki je poudarjeno z nivojsko razliko v tlaku, ki lahko deluje tudi kot podlaga za gostinske vrtove. Ohranja se trodelna zasnova tlaka. Prostor se na tem delu osvetljuje s historičnimi kandelabri s svetilkami na podlagi zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ohranja in dopolni se obstoječi drevored, kjer se pod drevesnimi krošnjami ustvarja mikroambient za gostinske vrtove. |
![]() |
| Trg pred Metropolom Zasnova Trga pred Metropolom omogoča organizacijo plesnih, glasbenih, literarnih in filmskih dogodkov. Trg pred Metropolom je višinsko deljen v smeri sever-jug. Nižji nivo, ki je v višini poteka Stanetove ulice, se ohranja in deluje kot razširjen ulični prostor. Višji nivo se rahlo zalomi ter oblikuje kot del ulice s široko klančino, ki na posreden način povezuje dva nivoja trga ali ulice. Podest je tlakovan z enakim tlakom kot trg na osnovnem nivoju. Obstoječe platane, ki niso v zdravem stanju in ki s svojimi kompaktnimi krošnjami utesnjujejo trg, se nadomesti z novimi, ustreznejšimi drevesnimi vrstami dreves že odrasle velikosti s prosojnejšimi krošnjami. Pod krošnjami dreves se ustvari ambient za posedanje na širokih lesenih stopnicah. Obstoječa fontana se prestavi, dvignjen plato se od fasad razširi proti sredini ulice ter se koristi za potrebe gostinskih vrtov in prireditev. |
![]() |
| Prešernova ulica Prešernova ulica se preoblikuje v trg. Obstoječa novejša gradnja omogoča sodobnejše oblikovanje mestnega prostora. Elementi sodobnejšega oblikovanja so pestrejša izbira in način tlakovanja, vodni motiv in sodobno oblikovana urbana oprema. Zasnova omogoča izvedbo koncertov in drugih množičnih prireditev. Z novo ureditvijo postane Prešernov trg del peš cone, pretlakuje se z enotnim tlakom, v katerem je droben pravilen vzorec prečnih kamnitih potez. Poteze izhajajo iz členitvenih elementov fasad kot so vstopi, uvozi in robovi. Pri pomembnejših objektih se vzorec zrahlja. Predprostor Muzeja novejše zgodovine se višinsko dvigne nad trg kot podest, členjen s stopnicami. Njegov vzhodni rob se oblikuje z vodnim motivom in sedalom. Med podest pred Muzejem novejše zgodovine in Ozko ulico se umesti fiksne klopi. Obstoječa drevoreda na severni in južni strani Prešernovega trga se odstranita, nadomestita se z novim drevoredom iz večjih drevesnih vrst z izrazitim stebrastim habitusom. Izvede se v dveh delih in sicer pred banko in sodiščem, pred Marijino cerkvijo pa se zaradi poudarka na sami arhitekturi objekta prekine. |
![]() ![]() |
Nadaljevanje del na knežjem dvorcu |
| Celje, 10. november 2008 - Na spomeniku Knežji dvorec Celje se nadaljujejo dela na projektu "Dokončanje del na komunikacijskem stolpu, zahodnem traktu z ureditvijo prehoda v arheološko klet". Arheološka klet Knežjega dvorca bo kmalu na ogled javnosti. |
|
Na spomeniku Knežji dvorec Celje se nadaljujejo dela na projektu "Dokončanje del na komunikacijskem stolpu, zahodnem traktu z ureditvijo prehoda v arheološko klet". V letu 2007 in 2008 je bil delno urejen dostop do arheološke kleti, dokončan je nov preboj v smeri rimske ceste, urejeni so novi jaški za namestitev dvigala, ki bo omogočal vertikalno komunikacijo med nadstropji JZ trakta, sanirana je poškodovana armatura AB krovne plošče nad arheološko kletjo, pripravljen in urejen je nov požarni izhod iz arheološke kleti, odstranjeno je bilo zaklonišče, saniranih in očiščenih je bila večina sten v arheološki kleti. Vsa sanacijska dela so bila opravljena v skladu s spomeniško-varstvenimi izhodišči Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Celje.
V letu 2008 smo pridobili novo gradbeno dovoljenje in projekte (PZI) za prenovo Knežjega dvorca Celje (arheološka klet, zahodni trakt in del dvorišča - do stopnic oziroma do severnega dela Knežjega dvorca, ki bo obnovljen v podobi 15 st.). V skladu z letošnjo investicijo za dokončno ureditev arheološke kleti v Knežjem dvorcu Celje, bodo do konca letošnjega izvedena gradbeno obrtna dela na podlagi. Pred začetkom omenjenih investicijskih del je bilo potrebno izvesti arheološki izkop na zahodnem delu kleti oziroma na lokaciji bivših zaklonišč. V omenjeno investicijo je vključena obnova prostorov v JZ delu pritličja s sanitarijami in hodnikom z vhodom v arheološko klet. Poleg gradbenih del se hkrati izvajajo restavratorska dela v arheološki kleti in so sestavni del dokončanja del v arheološki kleti.
|
![]() |
| Celotna investicija je usklajena in nadzorovana s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje od koder smo za letošnjo investicijo pridobili ustrezne kulturno-varstvene pogoje. Investicijo bo v letu 2008 delno sofinanciralo Ministrstvo za kulturo na podlagi spomeniško-varstvenega razpisa Ministrstva za kulturo, na katerem smo uspešno kandidirali v letu 2006. Arheološka klet bo do prihodnjega leta pripravljena za oglede obiskovalcev in strokovne javnosti. |
| Kontaktna oseba: Vlado Kožel tel: 03 42 65 886 e-naslov: vlado.kozel@celje.si |
Knežji dvorec |
| Knežji dvorec sodi z vidika kulturne dediščine med najpomembnejše srednjeveške spomenike pri nas. Lokacija v središču mesta podeljuje dvorcu vlogo prostorske dominante, ki zaključuje območje starega mestnega jedra in še posebej s strani reke predstavlja mogočno potezo, ki nedvoumno kaže na nekdanjo moč Celja. |
| Mestna občina Celje je začela z obnovo Knežjega dvorca v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prva dela so bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi in njeni neposredni okolici, ki so pokazale, da gre za spomenik izrednih kvalitet. Z arheološkimi raziskavami na dvorišču gradu pa so bile odkrite izjemne ostaline rimske civilizacije (obzidje in arx). Na podlagi izsledkov raziskav je bil prvotni cilj prenove spremenjen, izpostavljena je bila pojavnost stavbe kot take, njen historični in kulturni pomen. Sočasno so stekli postopki iskanja bodoče funkcije dvorca, ki bi bila v sozvočju z njegovo kulturno zgodovinsko težo. |
![]() |
| V letu 2006 je bil izveden javni natečaj "Celjski včeraj in jutri" na podlagi katerega je Mestna občina Celje pridobila nove arhitekturne in vsebinske rešite za bodočo namembnost Knežjega dvorca. Nagrajene rešitve so jasne in enostavne, izražene v sodobni obravnavi zunanjega prostora dvorca, ki vzpostavlja boljšo povezanost dvorišča z mestom. Rešitve jasno ločujejo staro in novo - v zasnovi, izboru materialov in njihovi konstrukcijski logiki in se osredotočajo na zunanji prostor, starega pa puščajo tako rekoč nedotaknjenega. |
![]() |
| Del rešitev iz natečaja Celjski včeraj in jutri se realizira v letu 2007 in 2008 z namenom predaje dela Knežjega dvorca v splošno uporabo. |
![]() ![]() |
| Začeti želimo tudi s projektiranjem severozahodnega trakta dvorca s severnim stolpom v duhu 15. stoletja, kar bo težaven in dolgotrajen proces. V prvi fazi je odvisen od razpoložljivosti podatkov Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE Celje, v smislu zagotavljanja kulturno varstvenih pogojev, na podlagi katerih bo možno pripraviti izvedbene projekte in finančno ovrednotiti investicijo. Za nadaljevanje predvidenih del bo potrebno pridobiti dodatne vire financiranja, ki jih želimo zagotoviti s kandidiranjem na javnih razpisih Ministrstva za kulturo in Evropskih skladov. Z izvedbo rešitev natečaja Celjski včeraj in jutri bo Knežji dvorec poleg nove podobe dobil tudi novo vsebino, ki bo dopolnjevala in bogatila življenje v mestu. Prenovljeni Knežji dvorec bo na urejenem dvorišču gostil prireditve na prostem, v muzejskem delu bodo razstave s poudarkom na predstavitvi pomena in moči Celjskih grofov v svojem času. Z deli v prihodnjih letih pa želimo v Knežjem dvorcu urediti tudi poročno dvorano, gostinski lokal, kavarno, prodajalno ter prostor za protokolarne, kulturne, kongresne in druge mestotvorne dejavnosti. |
Knežji dvorec: aktivnosti v letu 2008 |
| V letu 2008 je potekala investicija "Dokončanje del na komunikacijskem stolpu in zahodnem traktu z ureditvijo prehoda v arheološko klet", ki se zaključuje spomladi 2009. Vrednost te investicije je ocenjena na 989.344 eur. Na podlagi triletnega spomeniškovarstvenega razpisa kulturni tolar na Ministrstvu za kulturo je Mestna občina Celje pridobila 206.093 eur. Delež MOC je bil 783.251 eur. Izvedbena dela bodo predvidoma zaključena marca 2009. Otvoritev tega dela objekta bo sledila sredi aprila 2009.
Na podlag natečaja Celjski včeraj in jutri je bila v letu 2008 izdelana projektna dokumentacija PGD (komunikacijski stolp, zahodni trakt, del zunanje ureditve) in za potrebe predmetne investicije v letu 2008 še PZI dokumentacija (arheološka klet, del pritličja, del komunikacijskega stolpa). V postopku je pridobitev delnega uporabnega dovoljenja za arheološko klet in del pritličja. V letu 2008 so se izvajala gradbeno obrtniška in restavratorska dela v arheološki kleti in delu pritličja (komunikacijski stolp) ter arheološke raziskave na lokaciji odstranjenih zaklonišč v kleti. Restavratorska dela so med drugim zajemala čiščenje, utrditev in impregnacijo zidovja, v srednjeveško obzidje umeščena rimska plastika boginje je bila restavratorsko očiščena, utrjeni in restavrirani so bili ostanki rimskega ometa z arhitekturno poslikavo, rekonstruiran je bil apneni in glineni estrih v dveh prostorih rimske hiše, statično in gradbeno je bil saniran gotski lok iz kamnitih klesancev v kleti, v pritličju pa je bil izveden gotski glajen omet v dveh prostorih gotskega palacija. |
Podkategorije
-
Projekti v teku-podstrani
- Števec prispevkov:
- 52




































