Pokopališče Golovec okrog leta 1930: (Foto: Josip Pelikan, vir: Muzej novejše zgodovine Celje)  

Pokopališče Golovec ima geometrijsko zasnovo, urejeno v več terasah, zamejeno z zidovi in drevesno vegetacijo in je parkovno urejeno. Na njem se nahajajo grobovi pomembnih oseb iz celjske in slovenske zgodovine iz 19. in prve polovice 20. stoletja, med katerimi je potrebno izpostaviti politika dr. Ivana Dečka, župana okoliške občine Matevža Glinška, stavbenika in gradbena podjetnika Ferdinanda in Konrada Gologranca, deželnega poslanca, predsednika Narodnega sveta in prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca, gimnazijskega profesorja Emilijana Lileka, podjetnika, veleindustrialca in veletrgovca Petra Majdiča, slovenista in jezikoslovca dr. Vatroslava Oblaka, prvega slovenskega notarja v Celju in deda Alme Karlin, Martina Miheljaka, celjskega opata Franca Ogradija, odvetnika in politika dr Josipa Serneca, slikarja Alberta Sirka...Poleg kulturnozgodovinske vrednosti ima pokopališče na Golovcu tudi pomembno umetnostnoarhitekturno in krajinsko vrednost.

Na pokopališču zasledimo številne nagrobnike z visoko umetnostnozgodovinsko vrednostjo, med katerimi izstopajo zlasti nagrobniki in grobnice izdelane v slogu neoklasisicizma, historizma in secesije. Med njimi izstopajo zlasti nagrobniki dr. Alojza Brenčiča, nagrobnik rodbine Confidenti iz časa med obema vojnama, relief Vatroslava Oblaka, nagrobnik s poprsjem dr. Ivana Dečka in portretno poprsje za nagrobnik dr. Josipa Serneca so delo kiparja Franca Bernekerja. Nagrobnik Antona Kolenca je delo arhitekta Omana in kiparja Stovička. Pomemben del krajinske zasnove predstavljajo tipična zimzelena drevnina, grmovnice, pokrovnice, popenjavke in predvsem stare sorte vrtnic. V sklopu pokopališča se nahaja tudi grobnica 114 borcev NOB, delo arhitekta Janka Hartmana iz leta 1961. 

Foto: Jože Kunšek, ZVKDS OE Celje 

Pokopališče od začetka petdesetih let 20. stoletja ni več v uporabi (posamezni pokopi so se sicer vršili še v osemdesetih letih) in je zato zaradi svoje odmaknjene lege na vrhu pretežno poraslega Golovca  že dalj časa tarča vandalizma in uničevanja, predvsem nagrobnikov in grobnic. 

Mestna občina Celje sicer skrbi za redno vzdrževanje pokopališča, za čiščenje zarasti, redno košnjo in  monitoring dreves, tako, da je obisk možen in varen. V sodelovanju z Zavodom je leta 2021 obnovila kovano ograjo in vhodna vrata, leto kasneje pa postavila varovalno panelno ograjo, z namenom varovanja širšega območja pokopališča. O pomenu in zgodovini pokopališča govori informativna tabla, ki je bila postavljena pred vhod v letu 2022 v sodelovanju Muzeja novejše zgodovine Celje, Mestne občine Celje in Zavodom za varstvo kulturne dediščine, območna enota Celje.

Grobnica družine Kolenc, 1932 (Foto: Josip Pelikan, vir: Muzej novejše zgodovine Celje) 

Pokopališče je bilo z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje leta 1986 razglašeno za spomenik lokalnega pomena. Varstveni režim predpisuje varovanje njegove zasnove, načina zasaditve, oblikovanih naravnih elementov, objektov in pritiklin, namenjenih uporabi in olepšanju. Pokopališču se varuje tudi vplivno območje, v katerem se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost, dominantnost in možnosti delovanja spomenika. V njem se ohranjajo odprte travnate in gozdnate površine v sedanjem obsegu z načrtovano sanacijo območja vrtičkov ter ureditvijo parkirišča. 

Izhodišča in cilji za preureditev območja pokopališča ostajajo aktualni še danes, s tem da bo koncept prenove  združil spominsko, parkovno pokopališče z rekreacijsko funkcijo (sprehajanje, sedenje ipd.). 

Izhodišča je okvirno leta 2018 povzel tudi Občinski podrobni prostorski načrt za širše območje Golovca, bolj podrobno pa bo urejanje pokopališča določeno z izdelavo krajinsko arhitekturnega ureditvenega načrta, ki bo predvidel celovito prenovo in ureditev z možnostjo fazne izvedbe. Pri tem se bo zgledoval pri ureditvah podobnih starih pokopališč kot npr. pokopališča na Ptuju in pokopališč iz Združenja evropsko pomembnih pokopališč. Za izvedbo načrta naj bi občina izvedla javni natečaj, naročila arboristično analizo stanja dreves in v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine informacije o posameznih grobovih in nagrobnikih preverila še pri in svojcih ter občanih. 

Foto: Jože Kunšek, ZVKDS OE Celje 

Projekt ureditve bo povzel kulturnovarstvena izhodišča z določitvijo zasnove pokopališča, lokacij za prestavitev posameznih nagrobnikov ter usmeritve za pristop k sanaciji oz. izvedbi konservatorsko-restavratorskih posegov na posameznih grobnicah oz. nagrobnikih. Predvidena je obnova kvalitetnih likovno-arhitekturnih elementov pokopališča, ki so kljub degradaciji še opazni in pomembni za identiteto in spomeniško vrednost območja. To so vegetacijski okvir, zidovi, vodnjaki, žive meje, poti, ploščadi in predvsem zgodovinsko in umetnostno-zgodovinsko pomembnejši nagrobniki in grobnice. Hkrati se načrtuje ureditev dela pokopališke površine, ki bo lahko služila kot osrednji prostor za izvedbo okolju primernih dogodkov (literarni večeri, komorni koncerti…).

Z ureditvijo opuščenega pokopališča bo Celje pridobilo dodatno mestotvorno zeleno površino, ki bo kot spominski park ohranila spomin na pomembne osebnosti iz zgodovine Celja ter hkrati nudila novo kvalitetno okolje za preživljanja prostega časa.

NATAŠA PODKRIŽNIK, MILANA KLEMEN