Atletski stadion Kladivar

Zametki športne aktivnosti na območju današnjega atletskega stadiona Kladivar segajo v začetek 20. stoletja. Takrat je, na večinoma travnati površini, vadbo izvajalo celjsko telovadno društvo Sokol. Pred drugo svetovno vojno je bilo zgrajeno travnato nogometno igrišče, ki pa ga je nemška vojska, v zadnjem obdobju vojne, uporabljala za namestitev svojih enot in protizračne obrambe. Na igrišču so občasno pristajala tudi letala. Z ustanovitvijo Atletskega društva Kladivar, januarja 1950, so bili postavljeni temelji velikih uspehov celjske atletike. 



Avtor: JOŽE KUNŠEK, ZVKDS, OE Celje


skica atletskega stadiona kladivar
Situacija prvotnega stadiona z označenimi objekti (vir: Zgodovinski arhiv Celje; spis SI-ZAC/0197 MZO Celje)

Septembra istega leta je bil po tisočih vloženih prostovoljnih urah, po načrtih takratnega predsednika AD Kladivar, Fedorja Gradišnika in Dolfeta Presingerja, odprt prvi atletski stadion v Jugoslaviji. Kompleks je imel v tistem času leseno nadkrito glavno tribuno in objekt z garderobami. Okolica je bila ozelenjena stadion pa ograjen. 

FZ3 29626 foto M. Boi
Stadion v petdesetih letih 20. stoletja, z leseno glavno tribuno (foto: M.Božič, vir: Muzej novejše zgodovine Celje)

Maja 1953 je bil športni kompleks poimenovan v stadion Borisa Kidriča. V začetku šestdesetih let 20. stoletja, so se zaradi naraščajočih potreb, pričele aktivnosti za izgradnjo nove glavne tribune, z nekaj več kot 1500 sedišči in pokrito atletsko dvorano pod njo. Slednja je bila dolga 100 metrov in je vključevala pet 60 metrskih tekaških prog, prostor za nekaj ostalih atletskih disciplin, garderobe, tuše in prostore za trenerje ter drugo osebje. Načrte zanjo so pripravili v Zavodu za napredek gospodarstva Celje. Odgovorni projektant je bil arhitekt Janko Hartman, projektant arhitekt Jože Kopitar, statik oz. gradbeni inženir pa Marjan Kogoj. Pri umeščanju objekta v prostor je bilo sicer nekaj težav, ker je bil del območja stadiona predviden za morebitno širitev tovarne Aero Celje, kar pa so skupaj z vodstvom omenjene tovarne in predstavniki takratne Skupščine Občine Celje, uspešno rešili. 

JP 6284 JP CE 2152 foto Pelikan
Pogled na novozgrajeno tribuno z atletsko dvorano (foto: J.Pelikan, vir: Muzej novejše zgodovine Celje)

Stavba je bila zaradi tega pogojno zasnovana na način, da bi jo bilo mogoče uporabiti za namene tovarne Aero, v koliko bi se za to pokazala potreba, ali za razstavni sejemski prostor. Gradnja sodobnih pokritih tribun z armiranobetonskimi nosilnimi okvirji, opečnimi vidnimi polnili, premišljeno osvetlitvijo, napredno tlorisno zasnovo in umeščeno atletsko dvorano pod sedišči, je potekala od leta 1964 do 1968. Avgusta leta 1966 je bilo izdano delno uporabno dovoljenje za organizacijo meddržavnega atletskega troboja Bolgarije, Italije in Jugoslavije. Za namen preizkusa statične stabilnosti tribun je kot obremenitev z »ljudsko gnečo« sodelovalo tudi 250 vojakov. 


FZ3 4426 leto 1970
Stadion se je po izgradnji še večkrat moderniziral, obnavljal, dograjevali pa so se tudi objekti (fotografija prenove atletske steze iz 1970,vir: Muzej novejše zgodovine Celje)


FZ3 7455 Stadion Borisa Kidria
Stadion Borisa Kidriča v sedemdesetih letih 20. st. (vir: Muzej novejše zgodovine Celje)

Danes stadion Kladivar obsega 8 prog dolžine 400 metrov, naprave za skok v daljino, troskok, višino, skok ob palici in mete orodij kot so krogla, kopje, kladivo, disk. Dograjena je bila tudi dvorana pod glavno tribuno, ki omogoča vadbo več atletskih disciplin. Za gledalce je na voljo nekaj več kot 1500 sedišč in 1000 stojišč. 

zunanja 1
Pogled na stadion Kladivar, avgust 2024 (foto: Jože Kunšek, ZVKDS OE Celje) 


Maja leta 2024 je bila prenovljena atletska steza, tako da bo stadion še naprej opravljal pomembno vlogo športnega objekta v Celju in širši regiji, tako za vrhunske športnike, rekreativce, šolarje in tudi najmlajše.


notranjost 2
Foto: Jože Kunšek, ZVKDS OE Celje


tribuna 2
Foto: Jože Kunšek, ZVKDS OE Celje



zunanja 4

Foto: Jože Kunšek, ZVKDS OE Celje


Prispevek je nastal v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje.













Mestna občina Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 Celje
10x10
telefon: 03 42 65 700
10x10
e-pošta:   mestna.obcina@celje.si
Elektronski naslov je namenjen tudi
za vročanje e-dokumentov.
splet:   moc.celje.si
Uradne ure v mestni upravi
Mestne občine Celje
ponedeljek:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 16.30
petek:
od 8.00 do 12.30

Iskanje

© 2012 Mestna občina Celje