NOVICE IN OBVESTILA
Priznanje Celjske zvezde za Jernejo Jezernik in Neo Likar
Celje, 30. januar 2026 – V Celju Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, vsako leto ponosno praznujemo s podelitvijo priznanj Celjske zvezde za dosežke na področju kulture. Raznolik, kakovosten in bogat nabor kulturnih ustvarjalcev nas navdihuje. Priznanje za življenjsko delo letos prejme pisateljica, prevajalka, urednica in raziskovalka Jerneja Jezernik, priznanje za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let pa ilustratorka in oblikovalka vizualnih komunikacij Nea Likar.
Kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje je jeseni leta 2025 za novo mandatno obdobje imenoval komisijo za podelitev priznanj celjske zvezde za dosežke na področju kulture v sestavi: Maja Antončič, Simon Dvoršak, Mojca Majcen, dr. Zoran Pevec in dr. Marija Počivavšek (predsednica).
Pri obravnavi obeh pobud za podelitev priznanj je komisija upoštevala več vsebinskih in strokovnih kriterijev, ki omogočajo celovito in pregledno vrednotenje kulturnih dosežkov. Temeljna kriterija sta bila kakovost in umetniška ustvarjalnost, pri čemer so člani komisije presojali izvirnost, strokovnost, estetsko dovršenost ter skladnost z uveljavljenimi umetniškimi in kulturnimi standardi posameznega področja. Komisija je upoštevala, v kolikšni meri posamezni dosežki prispevajo h kulturni raznolikosti, ohranjanju kulturne dediščine ter spodbujanju sodobnih kulturnih praks in inovativnih pristopov. Pomemben kriterij je bil tudi prispevek k razvoju in prepoznavnosti kulture v Mestni občini Celje, tako na lokalni kot regionalni oz. nacionalni ravni. Pri presoji je bil upoštevan tudi vidik dostopnosti kulturnih vsebin različnim ciljnim skupinam. Prav tako je komisija vrednotila kontinuiteto delovanja kandidatov ter njihov prispevek pri povezovanju kulturnih ustvarjalcev in institucij v Mestni občini Celje.
V nadaljevanju obrazložitvi komisije za podelitev Priznanj celjske zvezde:
Priznanje za življenjsko delo
Jerneja Jezernik je s svojim skoraj trideset let trajajočim, poglobljenim in predanim delom odločilno prispevala k razumevanju, uveljavitvi in trajni prisotnosti ene najpomembnejših kulturnih osebnosti Celja – Alme M. Karlin. Njeno delovanje presega posamezne projekte oz. publikacije in predstavlja celosten življenjski opus, ki je pomembno zaznamoval kulturno identiteto mesta Celje ter njegovo prepoznavnost v slovenskem in širšem evropskem prostoru.
Življenjsko delo Jerneje Jezernik je neločljivo povezano z raziskovanjem, interpretacijo in promocijo življenja in dela Alme M. Karlin. Kot pisateljica, prevajalka, urednica, raziskovalka in kulturna posrednica je Almo Karlin pomagala ponovno umestiti v slovenski kulturni prostor in jo hkrati odprla mednarodnemu, zlasti nemško govorečemu občinstvu. Pri tem jo je dosledno predstavljala kot Celjanko in intelektualko, katere ustvarjalna in življenjska pot je globoko vpeta v prostor njenega rojstva.
Osrednje mesto v njenem opusu zavzemajo tri temeljne biografije Alme M. Karlin, ki danes predstavljajo osnovo sodobnega razumevanja Alminega življenja in dela doma in v tujini. Poleg biografij Alma M. Karlin – državljanka sveta in Nisem le napol človek: Alma M. Karlin in njeni moški posebej izstopa nemška biografija Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt, uvrščena med najboljših trideset knjig neodvisnih nemških, avstrijskih in švicarskih založb, kar pomeni izjemno mednarodno priznanje in pomembno promocijo Celja v evropskem kulturnem prostoru.
Izjemen je tudi njen prevajalski in uredniški opus. Jerneja Jezernik je po podatkih COBISS najplodnejša prevajalka del Alme M. Karlin iz nemščine v slovenščino. Njeni prevodi niso zgolj jezikovni prenosi, temveč premišljeno kulturno posredništvo, opremljeno s strokovnimi spremnimi besedili, ki omogočajo razumevanje širšega zgodovinskega in kulturnega konteksta. Poseben pomen ima najnovejši prevod romana Maksimiljan Celjski, ki simbolno in vsebinsko povezuje literarno dediščino Alme Karlin z eno osrednjih zgodovinskih osebnosti mesta Celje.
Pomemben del njenega delovanja predstavljajo razstavni, knjižni in kulturno-turistični projekti, s katerimi je kot kulturna posrednica dediščino Alme Karlin približala najširši javnosti. Projekt Peš po domačih krajih je postal prepoznaven primer povezovanja literature, kulturne dediščine, prostora in turizma ter pomembno prispeval k razvoju kulturnega turizma v Celju. Kot varuhinja spominske hiše Alme M. Karlin na Pečovniku je z osebnim angažmajem, vodenji in promocijskimi vsebinami bistveno povečala njen obisk ter jo trajno umestila na slovenski in evropski kulturno-turistični zemljevid. Omeniti velja tudi njeno vlogo programske vodje Alminih poti v okviru projekta Pot pisateljic Sveta Evrope, ki povezuje 16 evropskih držav.
Delo Jerneje Jezernik se izrazito povezuje tudi z mednarodnim prostorom. Redno sodeluje z nemškimi in avstrijskimi založniki, nastopa na najpomembnejših knjižnih sejmih in festivalih ter dosledno predstavlja Celje kot rojstno mesto Alme M. Karlin. Nacionalno priznanje njenega dela potrjuje tudi nagrada Mira, ki jo je prejela leta 2023.
Zaradi celostnega, dolgoročnega in izjemno predanega delovanja, s katerim je pomembno prispevala k utrjevanju kulturne identitete, ugleda in prepoznavnosti mesta Celje doma in v tujini, komisija Jernejo Jezernik predlaga za podelitev priznanja za življenjsko delo na področju kulture. Čeprav je še vedno na višku svoje ustvarjalnosti, obseg in pomen njenega delovanja utemeljuje takšno priznanje.

Jerneja Jezernik, Foto: Tatjana Splichal
Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih
Nea Likar, ilustratorka in oblikovalka vizualnih komunikacij, je v preteklih dveh letih s svojim izjemno intenzivnim umetniškim, organizacijskim in mentorskim delovanjem dosegla vidne in odmevne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju sodobne ilustracije ter k prepoznavnosti mesta Celje kot odprtega, sodobnega in ustvarjalno živahnega kulturnega prostora.
V obdobju zadnjih dveh let se je Nea Likar uveljavila kot ena najaktivnejših in najbolj prepoznavnih ustvarjalk svoje generacije v Celju. Leta 2024 je izvedla štiri samostojne razstave v uglednih galerijah v Sloveniji in tujini, med njimi tudi razstavo na Portugalskem, leto 2025 pa je zaznamovala z novimi samostojnimi in skupinskimi razstavami v osrednjih razstaviščih sodobne umetnosti. Njeno ustvarjalno delo je bilo preteklo leto med drugim predstavljeno na samostojni razstavi Spira Maris v razstavišču artKit v Mariboru, na samostojni razstavi Celovitost v Savinovem likovnem salonu Žalec ter na referenčni skupinski razstavi sodobne neodvisne ilustracije 10. bienalu neodvisnih v Ljubljani. Umetniško delo Modrost je vključeno v stalno zbirko Centra sodobnih umetnosti Celje, kar predstavlja pomembno strokovno in institucionalno priznanje njenega ustvarjanja.
Poseben in odmeven dosežek v preteklih dveh letih predstavlja festival erotične ilustracije VELVET, katerega pobudnica, idejna avtorica in kreativna vodja je Nea Likar. Festival, ki je v letih 2023 in 2024 doživel četrto in peto edicijo (leta 2025 je razstava gostovala tudi v Layerjevi hiši v Kranju), je edini tovrstni dogodek v Sloveniji in v Celje vsako leto privabi ilustratorje, kustose in obiskovalce iz Slovenije in tujine. S tem festival ne le umešča Celje v središče sodobnega slovenskega ilustratorskega dogajanja, temveč tudi uspešno revitalizira mestno jedro in dodatno osmišlja razstavni prostor galerije Račka.
Nea Likar je v tem obdobju pomembno prispevala tudi k delovanju Umetniške četrti Celje (U4), kjer deluje kot edina profesionalna ilustratorka mlajše generacije in s tem bogati interdisciplinarno umetniško skupnost. Ob 20-letnici delovanja U4 je zasnovala celostno grafično podobo skupnosti ter s tem dodatno prispevala k njeni prepoznavnosti. Aktivno se vključuje tudi v izobraževalne in mentorsko naravnane projekte ter svoje znanje nesebično prenaša na nove generacije. Svojo študijsko pot trenutno nadaljuje z magistrskim študijem Pomoč z umetnostjo.
Delo Nee Likar odlikujejo visoka likovna raven, prepoznaven avtorski slog, družbena občutljivost in sposobnost preseganja meja ilustracije kot zgolj spremljevalne vizualne zvrsti. S svojim delovanjem ne prispeva zgolj k lastni umetniški prepoznavnosti, temveč pomembno soustvarja kulturno identiteto Celja ter ga umešča na zemljevid sodobne slovenske ilustracije in širšega kulturnega prostora.
V tem kontekstu velja poudariti dragocenost avtorske ilustracije v času, ko razvoj umetne inteligence vse bolj ogroža eksistenco likovnih in drugih vizualnih ustvarjalcev, katerih delo temelji na osebni izkušnji, avtorskem izrazu in neponovljivi človeški ustvarjalnosti.
Na podlagi navedenih dosežkov Nea Likar v celoti izpolnjuje kriterije za podelitev priznanja za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih, saj njeno delo združuje umetniško odličnost, izjemno produkcijo, vpliv na lokalno okolje in prepoznavnost v širšem slovenskem ter mednarodnem prostoru.

Nea Likar, foto: Tomaž Črnej
Podelitev Celjskih zvezd 6. februarja
Prejemnikoma priznanja celjske zvezde iskreno čestitamo. Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj bo v petek, 6. februarja, ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju (Trg celjskih knezov 9).S lavnostna govornica bo direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc Napret.





















