Slovensko pokopališče na Golovcu
- Lovro Baš (1849–1924), notar in novinar,
- Alojz Brenčič (1856–1919), odvetnik,
- Josip Brinar (1874–1959), ravnatelj in pisec ljudskih in mladinskih spisov,
- dr. Ivan Dečko (1859–1908), politik,
- Jurij Detiček (1848–1925), notar,
- Anton Fazarinc (1864–1937), veletrgovec, župan okoliške občine,
- Matevž Glinšek (1852–1912), župan okoliške občine (1889–1912),
- Ferdinand Gologranc (1856–1923) in Konrad Gologranc (1887–1976), stavbenika,
- Karl Goričar (1967–1932), knjigarnar,
- Armin Gradišnik (1858–1921), nadučitelj okoliške šole in pedagoški pisec,
- dr. Juro Hrašovec (1858–1957), deželni poslanec, predsednik Narodnega sveta in prvi slovenski župan Celja (1921–1927),
- Karel Jezernik, stavbenik,
- dr. Ernest Kalan (1883–1956), odvetnik in politik,
- dr. Josip Karlovšek (1867–1950), sodnik, odvetnik, član Sokola in kulturnik,
- dr. Štefan Kočevar (1808–1883), okrajni zdravnik, narodni voditelj, medicinski pisec,
- Anton Kolenc (1868–1922), veletrgovec in mecen, ustanovitelj štipendijskega fonda za revne dijake,
- Anton Kosi (1848–1919), profesor na slovenski gimnaziji,
- Josip Kožuh (1854–1926), profesor in dobrotnik šolske kuhinje,
- Fran Krajnc (1897–1939), učitelj na okoliški šoli in donator svoje parcele za šolo na Polulah,
- dr. Vekoslav Kukovec (1876–1951), odvetnik, politik in minister,
- Janko Lešničar (1884–1931), novinar, politik in zadružni organizator,
- Emilijan Lilek (1851–1940), vladni svetnik, profesor in zgodovinar,
- Matija Ljubše (1867–1934), cerkveni zgodovinar,
- Peter Majdič (1862–1930), podjetnik, veleindustrialec in veletrgovec,
- Martin Miheljak (1819–1886), prvi slovenski notar v Celju, ded Alme Karlin,
- dr. Vatroslav Oblak (1864–1896), jezikoslovec,
- Franc Ogradi (1836–1921), celjski opat,
- dr. Ivan Rajšp (1885–1918), zdravnik,
- Ladislav Ropas (1883–1958), prodajalec klavirjev,
- Rafael Salmič (1870–1930), igralec,
- dr. Josip Sernec (1884–1925), odvetnik in politik,
- Albert Sirk (1887–1947), slikar,
- dr. Josip Vrečko (1856–1931), odvetnik.
Pokopališča kot kulturna dediščina so pomemben del naše zgodovine in so zato lahko tudi turistična znamenitost mest, kjer je mogoče začutiti kulturno, arhitekturno, umetnostno, krajinsko in zgodovinsko dediščino ter kulturo lokalnega prebivalstva. 
Na pokopališču Golovec, ki ima od leta 1986 status kulturnega spomenika lokalnega pomena, je okoli 2000 grobov. Leta 1996, ko smo na poletni muzejski delavnici v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje delali njegovo topografijo, je bilo ohranjenih približno 40 % nagrobnikov, od teh le še polovica berljivih. (Skicirano po načrtu, ki ga hrani podjetje Veking, d. o. o.)
Na Golovcu ob dnevu mrtvih, 1931. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10614)
Družinska grobnica mestnih stavbenikov Ferdinanda (1856–1923) in Konrada (1887–1976) Gologranca, 1932. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10671) 
Grobnica Karla Goričarja (1967–1932), trgovca, knjigarnarja in hotelirja, 1937. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10709) 
Grobnica dr. Jura Hrašovca (1858–1957), deželnega poslanca, predsednika Narodnega sveta in prvega slovenskega župana Celja (1921–1927), 1939. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10724) 
Grobnica dr. Josipa Karlovška (1867–1950), sodnika, odvetnika, člana Sokola in kulturnika, 1934. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10718) 
Grobnica Antona Kolenca (1868–1922), veletrgovca in mecena ter ustanovitelja štipendijskega fonda za revne dijake, 1935. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10704) 
Grobnica celjskega industrialca in veletrgovca Petra Majdiča, 1933. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10678) 
Grob dr. Josipa Serneca (1884–1925), odvetnika in politika, 1937. Foto: Josip Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje, JP-10742)
Umetnostnozgodovinski in krajinsko-arhitekturni pomen
Nataša Podkrižnik in Milana Klemen, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje
Slovensko pokopališče na Golovcu je bilo urejeno leta 1878 in ima kvalitetno klesane nagrobnike iz 19. in 20. stoletja in grobove pomembnih oseb iz celjske in slovenske zgodovine. Je opuščeno, ima geometrijsko zasnovo, urejeno v več terasah, zamejeno z zidovi in drevesno vegetacijo, in je parkovno urejeno. Precej nagrobnikov ima tudi veliko umetniško vrednost, med njimi secesijski nagrobnik dr. Alojza Brenčiča, nagrobnik rodbine Confidenti iz časa med obema vojnama, nagrobniki Ivana Dečka, Vatroslava in Rafaela Oblaka ter Josipa Serneca so delo kiparja Franca Bernekerja, nagrobnik Antona Kolenca je delo arhitekta Janka Omahna in kiparja Vladimirja Štovička itd. Pomemben del zasnove predstavljajo tipična zimzelena drevnina, grmovnice, pokrovnice, popenjavke in predvsem stare sorte vrtnic. V sklopu pokopališča se nahaja tudi grobnica 114 borcev NOB, delo arhitekta Janka Hartmana iz leta 1961.
Pokopališče je bilo z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje leta 1986 razglašeno za spomenik lokalnega pomena. Varstveni režim predpisuje varovanje njegove zasnove, načina zasaditve, oblikovanih naravnih elementov, objektov in pritiklin, namenjenih uporabi in olepšanju. Pokopališču se varuje tudi vplivno območje, v katerem se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost, dominantnost in možnosti delovanja spomenika. V njem se ohranjajo odprte travnate in gozdnate površine v sedanjem obsegu z načrtovano sanacijo območja vrtičkov ter ureditvijo parkirišča.
Slovensko pokopališče se nahaja na vrhu pretežno poraslega griča Golovec in je tako dovolj umaknjeno, da je že dalj časa tarča vandalizma in uničevanja, predvsem nagrobnikov in grobnic. Pokopališče od začetka petdesetih let 20. stoletja ni več v uporabi (posamezni pokopi so se sicer vršili še v osemdesetih letih).
Zavod je izhodišča in cilje za preureditev območja pokopališča za Mestno občino Celje podal v elaboratu, izdelanem že leta 1986. Izhodišča so tudi danes aktualna, koncept prenove pa bi združil spominsko, parkovno pokopališče z rekreacijsko funkcijo (sprehajanje, sedenje ipd.).
To je okvirno leta 2018 povzel tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Golovec-območji GOS -1 in GOS -2 (Uradni list RS, št. 14/18), bolj podrobno pa bo urejanje pokopališča določeno z izdelavo krajinskoarhitekturnega ureditvenega načrta, ki bo predvidel celovito prenovo in ureditev z možnostjo fazne izvedbe. Pri tem se bo zgledoval po ureditvah podobnih starih pokopališč (npr. pokopališča na Ptuju in pokopališč iz Združenja evropsko pomembnih pokopališč).
Mestna občina Celje je v sodelovanju z Zavodom v letu 2021 obnovila kovano ograjo in vhodna vrata. Z namenom ustreznega varovanja širšega območja pokopališča v letu 2022 nadaljujemo s postavitvijo nove varovalne panelne ograje, ki bo omogočala zaklepanje v nočnem času ter ustrezno varovanje. Nadaljujemo s čiščenjem zarasti in rednim vzdrževanjem zelenih površin ter dreves. Osnovna usmeritev trenutnega urejanja zunanjih površin je ohranjanje obstoječih zelenih površin ter njihova sanacija. Nove zasaditve v smislu širitve gozdnih površin in zasaditve gredic s parkovnimi grmovnicami in cvetlicami niso predvidene, vsi posegi upoštevajo obstoječe stanje.
Prav tako naj bi do konca leta 2022 preko javnega povabila k zbiranju ponudb pridobili krajinskoarhitekturni ureditveni načrt, vzporedno z njim pa arboristično analizo stanja dreves in podatke o nagrobnikih v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine in svojci oz. občani. Načrt bo povzel kulturnovarstvena izhodišča z ureditvijo in obnovo kvalitetnih elementov pokopališča, ki so kljub degradaciji še opazni in pomembni za identiteto in spomeniško vrednost območja. To so vegetacijski okvir, zidovi, vodnjaki, žive meje, poti, ploščadi in predvsem zgodovinsko in umetnostno-zgodovinsko pomembnejši nagrobniki in grobnice.
Projekt ureditve bo določil zasnovo pokopališča, lokacije za prestavitev posameznih nagrobnikov, celostno oblikovanje in materiale. Hkrati se načrtuje ureditev dela pokopališke površine, ki bo lahko služila kot osrednji prostor za izvedbo okolju primernih dogodkov (literarni večeri, komorni koncerti …).
Z ureditvijo opuščenega pokopališča bo Celje pridobilo dodatno mestotvorno zeleno površino, ki bo ohranila spomin na pomembne osebnosti iz zgodovine Celja ter hkrati nudila novo kvalitetno okolje za preživljanja prostega časa.
