 |
 |
|
 |
|
|
|
|
 |
ZA OBČANE
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
Zaključeni projekti
Objekti za šport na vodi – skakalnica Šmartinsko jezero
Mestna občina Celje je leta 2019 s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na Šmartinskem jezeru zgradila novi, sedemnajst in petindvajset metrov veliki skakalnici za akrobatske skoke v vodo. V sklopu projekta Objekti za šport na vodi - skakalnica Šmartinsko jezero, je poleg skakalnic postavila tudi trampolin, servisni objekt in tribuno za gledalce. Skakalnici s spremljajočimi objekti je prenesla v sistem upravljanja z javnimi objekti koncesionarju, podjetju ZPO Celje, d. o. o. Za naložbo, vredno 235.000 evrov, je občina prejela okoli 100.000 eurov nepovratnih sredstev Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ostali denar je zagotovila v občinskem proračunu. Partnerji v projektu Objekti za šport na vodi- skakalnica Šmartinsko jezero so invalidi potapljači iz Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, ki bodo skrbeli za varnost skakalcev, in ranljive skupine iz vseh štirih občin iz območja Lokalne akcijske skupine.
Novi skakalnici za akrobatske skoke v vodo
Nekdanji skakalnici, zgrajeni leta 1997Partnerji v projektu Objekti za šport na vodi- skakalnica Šmartinsko jezero so bili invalidi potapljači iz Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic in ranljive skupine iz vseh štirih občin (Celje, Vojnik, Štore, Laško) iz območja Lokalne akcijske skupine.
Mednarodna zveza društev IAHD Adriatic je potapljaška organizacija, članica svetovne potapljaške zveze CMAS, ki enakovredno izvaja programe potapljanja na območju Slovenije kot tudi na območju širše jadranske regije. S članstvom v tehničnem komiteju CMAS-a ima pravico izobraževati potapljače brez zdravstvenih omejitev in potapljače z invalidnostjo.
Invalidi potapljačiStarejši in mladi, ki so brez zaposlitve, so sodelovali v fotografski terapiji in na potujoči fotografski razstavi predstavili možnosti rekreacije na območju LAS-a. Fotografska terapija (fototerapija) je relativno nova, vendar glede na sodobne trende in tehnološki razvoj zelo perspektivna metoda pri delu z ranljivimi skupinami. Predstavlja uporabo fotografije kot ustvarjalne tehnike v procesu svetovalnega dela, kjer cilj ni dovršena umetniška stvaritev, temveč osebnostna integracija in samoraziskovanje. Sodelujoči v projektu so se učili fotografskih tehnik ter na tak način spoznavali podeželje Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Vojnik in Občine Štore.
Mestna občina Celje si že vrsto let prizadeva za oživitev Šmartinskega jezera. Območje, ki privablja vsako leto več obiskovalcev, ima velik potencial za razvoj športno rekreacijskih, turističnih, kmetijskih, študijskih in izobraževalnih dejavnosti, hkrati pa predstavlja dobro podporno okolje za razvoj počitniških programov za otroke, raznih taborov ter drugih dejavnosti, ki so povezani z okoljem in podeželjem. Občina s subvencijami podpira razvoj kmetijstva in je članica Lokalne akcijske skupine (LAS) – Raznolikost podeželja, ki si prizadeva za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja tudi na območju Šmartinskega jezera.
Eksperimentalna ureditev dela Lilekove in Gubčeve ulice v Celju
Konec septembra 2020 je Mestna občina Celje zaključila evropski projekt Eksperimentalna ureditev dela Lilekove in Gubčeve ulice v Celju. Stari del mestnega jedra je dobil lepo urejen in atraktiven prostor, ki občanom in obiskovalcem omogoča varno hojo in kolesarjenje.
V sklopu projekta, ki smo ga začeli konec avgusta 2029, smo na delu obeh ulic položili nove kamnite tlake. Na novo smo tlakovali približno 1800 kvadratnih metrov veliko območje in sicer tako, da smo nadaljevali zasnovo pred nekaj leti obnovljenega dela starega mestnega jedra. Obnovili smo vse komunalne vode (vodovod, plin, kanalizacija za odvajanje odpadnih in meteornih vod, javna razsvetljava, elektrokabelska napeljava) in na zahodni strani Gubčeve ulice, na odseku med stikom z Lilekovo in navezavo na Cankarjevo ulico, vgradili podzemni sistem za zbiranje odpadkov.
Na Gubčevi ulici smo zasadili sedem dreves japonske češnje. Na obeh ulicah smo namestili novo urbano opremo in nove svetilke za javno razsvetljavo. Postavili smo tudi table, ki označujejo območje eksperimentalne prometne ureditve in obveščevalne table, ki promovirajo hojo. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje VOC Celje, d. o. o.
Projekt prometne ureditve tega dela mestnega središča je bil eden od ukrepov trajnostne mobilnosti, ki smo jih opredelili v Celostni prometni strategiji. S trajnostnimi oblikami mobilnosti zmanjšujemo negativne vplive prometa za okolje in obremenitve s hrupom, skrbimo za večjo varnost občanov in boljšo kakovost zraka. Vse to pomembno prispeva k večji kakovosti življenja v mestu. Naš cilj je tudi v prihodnje postopoma umikati promet iz starega mestnega jedra.
Cilji investicije na Lilekovi in Gubčevi ulici v Celju so bili:
- umirjanje motoriziranega prometa;
- zmanjšanje parkirnih površin;
- povečevanje površin za pešce v območju mestnega naselja in s tem povečevanje deleža peš opravljenih poti;
- povečevanje površin za kolesarje v mestnem naselju in s tem povečevanje deleža s kolesom opravljenih poti;
- izboljšanje prometne varnosti;
- zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
(Foto: Gregor Katič)
Izvedba investicije: 2019 - 2020
Naziv upravičenca: Mestna občina Celje
Višina investicije: 1.259.006 EUR
Kvota evropskega financiranja: 594.237,61 EUR
Kontaktne osebe:
Evropsko sofinanciranje: Marjetka Črepinšek, Kabinet župana
marjetka.crepinsek@celje.si, 03 42 65 666
Izvedba investicije: Marjana Palir, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo
marjana.palir@celje.si, 03 42 65 804
Sanacija igrišča vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu
Mestna občina Celje je poleti 2018 zamenjala zemljino na igrišču vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu, jo zatravila s travnim tepihom in s tem petinpetdesetim otrokom zagotovila brezskrbno igro na prostem.Projekt zamenjave zemljine je potekal v skladu z veljavnimi predpisi. Izbrani izvajalec del, podjetje VOC Celje, d. o. o., je neonesnaženo zemljino, s katero je nasul vrtčevsko igrišče, pripeljal iz višje ležečega naselja Rupe v Šmartnem Rožni dolini. Gradbena dela so pod strokovnim nadzorom podjetja AZ Inženiring potekala brez zapletov in so bila končana pravočasno oziroma v pogodbenem roku.
Celotna vrednost projekta, ki ga je Mestna občina Celje financirala iz občinskega proračuna, je znašala nekaj manj kot 125.000 evrov.
Polnilne postaje za električna vozila
Razvoj zelenih mobilnostnih tehnologij je naša skupna prihodnost, zato želi Mestna občina Celje z izgradnjo ustrezne infrastrukture voznike spodbuditi k nakupu električnih avtomobilov, ki so okolju prijaznejši in ne povzročajo hrupa. Lani je namestila sedem polnilnih postaj za električna vozila in sicer tri na parkirišču Spodnji grad (ena je namenjena potrebam občinske uprave), dve na parkirišču ob Vrunčevi cesti in dve v Zagati. Polnjenje je zaenkrat brezplačno.
Mestna občina Celje je kot investitorica poskrbele za gradbena dela, ki so bila potrebna za napeljavo električne energije do polnilnih postaj, sicer pa je v projektu sodelovala s podjetjem Petrol, d. d., Ljubljana, ki je upravljalec in skrbnik polnilnic. Da bi dobila nepovratne finančne spodbude za nakup polnilnih postaj za električna vozila, se je občina decembra 2017 prijavila na javni poziv Eko sklada. Prijavila je šest polnilnih postaj, od katerih vsaka ponuja možnost polnjenja dveh vozil hkrati. S prijavo je bila uspešna in prejela 18.000 evrov nepovratnih finančnih spodbud.
Podkategorije
-
Zaključeni projekti - podstrani
- Števec prispevkov:
- 6
