Here is a great website where you can find free website templates or buy professional joomla templates online.
NOVICE IN OBVESTILA

Celjske zvezde v kraljevskem Krakovu

Celje, 23. maj 2016 - V mesecu marcu je preteklo 600 let od smrti Ane Celjske, vnukinje Kazimirja Velikega in poljske kraljice med letoma 1403 in 1416. Kot druga žena litovsko-poljskega kralja Vladislava Jagiella je predstavljala most med piastovsko preteklostjo in jagielonsko prihodnostjo poljskega kraljestva. Okroglo obletnico smrti Ane Celjske smo Celjani obeležili v petek, 20. maja 2016, z nizom spominskih dogodkov v Krakovu na Poljskem.

Začelo se je popoldan s sprevodom Turističnega in kulturnega društva Celje s Srednjeveško skupino Celjani, Kulturno umetniškega društva Galiarda ter več posameznikov, ljubiteljev srednjega veka in zgodovine Celjskih, po ulicah krakovskega mestnega središča. Srednjeveški sprevod, ki je vzbudil veliko zanimanja obiskovalcev Krakova, se je ob 15.30 uri odpravil izpred znamenitega Barbakana (sprevodu se je pridružil tudi veleposlanik Republike Slovenije na Poljskem in v Litvi, Robert Krmelj s soprogo, ter pooblaščenec župana Mestne občine Celje, Stane Rozman) po kraljevski turistični poti do Vavela. Sprevod se je ustavil na Glavnem trgu (Ryinek Glovni), kjer je skupina Galiarda za zbrano množico turistov zaplesala nekaj srednjeveških plesov.  Na Vavelu je sprevod pričakal prelat znamenite vavelske katedrale g. Sochacki, ki je celotni ekipi izrekel dobrodošlico in jih tudi osebno popeljal na ogled katedrale in kraljevskih grobnic.
Popoldansko svečano sveto mašo za Ano Celjsko je poleg g. Sochackega daroval še namestnik celjskega škofa, župnik Ivan Šumljak (škof Stanislav Lipovšek je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov). Za slovesno noto obreda so poskrbeli odlični pevci Okteta 9.
Po maši je v kapeli sv. Doroteje sledil obred odkritja spominske plošče Ani Celjski. Ploščo sta slovesno odkrila Robert Krmelj, veleposlanik Republike Slovenije in Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje in pooblaščenec župana Mestne občine Celje.
Na marmornati plošči je napis v slovenskem in poljskem jeziku: Poljski kraljici Ani Celjski (1403 – 1416), ob 600 – letnici smrti v spomin, meščani Celja, veleposlaništvo Slovenije.
Dogajanje se je nato preselilo še v krakovsko mestno hišo, kjer je bilapredstavitev nove publikacije, ki so jo v slovenskem in poljskem jeziku pripravili v Pokrajinskem muzeju Celje, z naslovom »Ana Celjska – Celjanka na poljskem prestolu«. Predstavitve publikacije so se udeležili tudi nekateri strokovnjaki in akademiki s področja zgodovine in srednjeveške zgodovine, ki so tako ali drugače povezani z Inštitutom za zgodovino krakovske Univerze.
Po predstavitvi nas je čakal še neuradni sprejem pri krakovskih mestnih oblasti, kjer smo Celjani imeli priložnost predstaviti turistično ponudbo in priložnostno vino Kraljica Ana.

Organizator spominskih dogodkov ob 600-letnici smrti Ane Celjske v Krakovu je bilo Turistično in kulturno društvo Celje, ob strokovni pomoči in podpori Pokrajinskega muzeja Celje ter Škofije Celje.
Na našo prošnjo, ki smo jo že jeseni 2015 naslovili na Veleposlaništvo RS na Poljskem, so se pri veleposlaništvu takoj odzvali in so k projektu tudi zelo aktivno pristopili, še več, projekt so nadgradili s celotno organizacijo protokolarnih in drugih dogodkov v Krakovu. K projektu je kot pokrovitelj pristopila tudi Mestna občina Celje.
V srednjeveškem sprevodu po Krakovskih ulicah so, poleg Srednjeveške skupine Celjani, sodelovali še člani Kulturno umetniškega društva Galiarda ter nekateri posamezniki, moški oktet Oktet 9, pa je pustil globok vtis z izvedbo napevov pri svečani maši v spomin Ani Celjski.

Celje Krakov
Foto: Matej Čepin

O Ani Celjski
Slovenski javnosti precej neznana kraljica Ana Celjska je Poljskemu kraljestvu vladala od leta 1403 do 1416, v času, ko si je njen mož, poljsko-litovski kralj Vladislav Jagiello, utrjeval svojo vladavino na Poljskem ter uspel poraziti tevtonski (nemški) viteški red, ki je že stoletja ogrožal poljska in litovska ozemlja. Po sorodstvu je bila Ana vnukinja Kazimirja Velikega, zadnjega iz dinastije Piastov, prvih poljskih kraljev, po celjski liniji pa je bila sorodnica Barbare, žene ogrskega in nemškega kralja Sigismunda Luksemburškega.

Njena življenjska usoda se je začela še pred njenim rojstvom, ko je na Poljskem leta 1370 umrl Kazimir Veliki in svojo hči Ano (skupaj z mlajšo sestro Jadvigo, o kateri pa zgodovinski viri molčijo) prepustil v varstvo svojemu svaku, ogrskemu kralju Ludviku Anžujskemu, ki je zdaj prevzel tudi poljski prestol. Ker je Ludvik v zakonu z Elizabeto Kotromaničevo (hči bosanskega bana Kotromaniča) imel tudi sam kar tri hčere, je moral poskrbeti, da bodo poljska in madžarska krona pristali na njihovih glavah. Tako je svojo sestrično Ano (Poljsko) poročil čimdlje od Poljske in njenega prestola – v Celje. Idealnega moža ji je namreč našel v mladem Celjskem grofu Viljemu (z Viljemovim stricem Hermanom I. je bila poročena Katarina Kotromanič, sestra ogrske in poljske kraljice). Poroka med poljsko princeso Ano in Viljemom Celjskim je bila leta 1380 ali 1381, kmalu nato (oziroma verjetno med letoma 1381 in 1388) pa se jima je rodila hči Ana. Že leta 1392 je Viljem umrl za posledicami bojnih ran, njegova vdova, poljska princesa Ana, pa se je že leta 1394 ponovno poročila z vojvodo Teškim (von Tesch). Mlada celjska grofična Ana je ostala na celjskem dvoru, kjer jo je skupaj s svojimi šestimi otroci vzgajal Viljemov bratranec, grof Herman II. Celjski. V testamentu iz leta 1396 je Herman Ani namenil daleč bolj velikodušno doto kot kateri od svojih hčera, kar visokih 20.000 guldnov.

V tem času je umrl Ludvik Anžujski in poljsko krono je podedovala njegova starejša hči Jadviga. Da bi lažje nastopili proti vse bolj ekspanzionističnemu Tevtonskemu (nemškemu) viteškemu redu, sta se leta 1386 poročila Jadviga in veliki litovski knez Vladislav Jagiello. Nastala je mogočna in močna državna tvorba, Poljsko-litovsko kraljestvo, ki je obsegala ozemlja vzhodno od Tater in Karpatov, od Baltika do Črnega morja, globoko v stepe današnje zahodne Ukrajine.
Po osmih letih zakona se je kraljevskemu paru naposled rodila hči, a sta tako dojenčica, kot mati, kraljica Jadviga, kmalu umrli. Kralju Vladislavu se je zdaj začel majati poljski prestol, zato je poiskal najbolj primerno nevesto, ki bi mu lahko pomagala obdržati poljsko krono – to pa je bila prav Ana Celjska, potomka tradicionalne poljske kraljevske hiše Piastov.

Tako so leta 1400 prišli v Celje poljski poslanci in v imenu kralja Vladislava zasnubili mlado grofično Ano. Naslednje leto je odpotovala v Krakov, kjer so ji pripravili prisrčen sprejem. Do poroke med Ano in Vladislavom je prišlo januarja 1402 in 25. februarja 1403 so jo kronali za poljsko kraljico. Sočasni zgodovinski viri precej neobjektivno navajajo, da naj bi do takih zamikov od prihoda do poroke ter nato še do kronanja (vsakič je preteklo skoraj leto dni) prišlo zato, ker bi se naj kralju mlada nevesta zdela premalo omikana (govorila naj bi samo nemško) ter premalo privlačna (kar za politično motivirano poroko ni tehten razlog). Resnica verjetno leži v stalni kraljevi odsotnosti zaradi številnih vojn na zahodu in severu kraljestva. Po šestih letih (08. aprila 1408) se je Ani in Vladislavu rodila hči, ki so jo po priljubljeni prvi poljski kraljici (kasneje tudi svetnici) poimenovali Jadviga. Ko je sčasoma postalo jasno, da Ana kralju ne bo povila še kakšnega potomca so Jadvigo leta 1413 priznali za poljsko prestolonaslednico.

Ana Celjska je umrla 20. ali 21. marca 1416, stara komaj 36 let. Pokopali so jo v grobnico v kapeli Svete Doroteje v vavelski katedrali v Krakovu. Leta 1424 so v isto grobnico pokopali še njeno hči Jadvigo, s katero je izumrla krvna linija kraljevskih Piastov.

Zaradi njenega plemiškega porekla Ana Celjska predstavlja dinastični most med piastovsko preteklostjo in jagielonsko prihodnostjo poljskega kraljestva. Kljub vsem preprekam se je Ana na Poljskem uveljavila kot kraljica. Bila je prisotna ob številnih kraljevskih protokolarnih srečanjih, vidnejšo vlogo je imela po veliki bitki pri Grünwaldu (1410), ko so poljsko-litovske čete premagale Tevtonski viteški red in so se začela diplomatska pogajanja med Poljaki in Litvanci na eni strani ter Svetorimskim cesarstvom in Madžari na drugi strani. Sorodstvo Ane Celjske z ogrsko in nemško kraljico Barbaro Celjsko ter njenim očetom Hermanom II., je pripomoglo h krepitvi stališč poljske strani. Čeprav se zgodovinski dokumenti niso ohranili, pa lahko iz njenih nenehnih potovanj po Poljskem kraljestvu sklepamo, da je Ana vseeno aktivno sodelovala pri upravljanju s kraljestvom, iz nekaj pisem pa se da tudi razbrati njena skrb za dobrobit poljskega prebivalstva.

Osnovni namen projekta »Kraljica Ana Celjska« je promocija Celja in celjske zgodovine na Poljskem, ki bo pripomogla k navezovanju novih ter poglabljanju že obstoječih kulturnih in turističnih vezi med obema narodoma.

Vesna Golner,
Turistično in kulturno društvo Celje


Mestna občina Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 Celje
10x10
telefon: 03 42 65 700
10x10
e-pošta:   mestna.obcina@celje.si
splet:   moc.celje.si
Uradne ure v mestni upravi
Mestne občine Celje
ponedeljek:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 16.30
petek:
od 8.00 do 12.30

Iskanje

© 2012 Mestna občina Celje