 |
 |
|
 |
|
|
 |
|
|
|
|
 |
ZA OBČANE
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
NOVICE IN OBVESTILA
Do čistejšega zraka tudi s pravilnim kurjenjem
Celje, 23. oktober 2015 - V Mestni občini Celje potekajo meritve kakovosti zraka na dveh avtomatskih merilnih postajah. Ena je locirana pri Bolnišnici Celje in je v državni lasti, druga, ki je v občinski lasti, pa je nameščena v vzhodnem delu mesta v Gajih. Meritve kažejo, da se v zimskem obdobju leta kakovost zraka poslabša - prihaja do preseganj dopustnih dnevnih vrednosti delcev PM10.
Podatki o trenutnih koncentracijah merjenih onesnaževal so dostopni preko povezave na spletni strani občine in na spletni strani Agencije RS za okolje1.
Delci PM10 so majhni trdni delci in so eden od onesnaževal, ki ogrožajo zdravje ljudi, saj zaradi majhnosti lahko vstopajo v dele dihal2. Ob suhem vremenu lahko lebdijo v zraku tudi več dni. Ko se posedejo na površino, se lahko, če ni padavin, ponovno dvignejo v ozračje. Zaradi tega se lahko pojavlja več dni trajajoča onesnaženost zraka s trdimi delci.
V Celju so, podobno kot v drugih slovenskih mestih, viri onesnaževanja zraka z delci točkovni (industrijski viri) in razpršeni (drobna kurišča in promet). Veliko število manjših izpustov iz hiš (kurišč) in vozil skupaj predstavlja velik razpršen vir onesnaževanja, zlasti v mestih. Nizki izpusti iz teh virov, veliko bolj onesnažujejo prizemne plasti zraka. Virom je potrebno še prišteti neugodno kotlinsko lego mesta s temperaturnimi inverzijami v zimskem času, kar dodatno povzroča kopičenje delcev v zraku.
Število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporablja les, v zadnjih letih narašča, saj je postala raba lesa za ogrevanje cenovno ugodnejša od rabe fosilnih goriv. Za male kurilne naprave pa je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v izpustih manjših od 10 mikronov.
Na teh virih lahko občani brez večjih stroškov pripomorejo k zmanjšanju onesnaženosti zraka z delci PM10. Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v kurilnih napravah, zmanjšujejo emisije prašnih delcev in drugih zdravju škodljivih onesnaženj, pa tudi stroške ogrevanja, vzdrževanja ter servisiranja kurilne naprave in dimnika. S pravilnim načinom kurjenja se izkoristek kurilnih naprav tako poveča za najmanj 20 %, izpusti prašnih delcev pa se prav tako zmanjšajo za 20 %. Slednje je posebej pomembno za kurjenje s kurilnimi napravami na trda goriva v naseljih, kotlinah in na območjih s prekomerno onesnaženostjo zraka6. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilni način kurjenja in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav.
Agencija RS za okolje v času kurilne sezone objavlja dvodnevne napovedi verjetnosti za preseganje mejne dnevne koncentracije delcev PM10 za območja, za katere je Vlada Republike Slovenije sprejela odloke o načrtu za kakovost zraka. V obdobju, ko se pričakuje verjetnost za preseganje delcev PM10 v zraku, je upoštevanje nasvetov za pravilno kurjenje pomembno, saj na ta način pripomoremo k zmanjšanju onesnaženosti zraka.
Ministrstvo za okolje in prostor je na svoji spletni strani objavilo tudi zloženko o pravilnem kurjenju, v kateri si lahko preberete podrobnejše informacije o pravilnem načinu uporabe kurišč na drva in s tem povezano zmanjšanje z delci onesnaženih izpustov.
V nadaljevanju povzemamo pomembnejša priporočila, ki lahko, zlasti v več dni trajajoči onesnaženosti zraka, pripomorejo k skrajšanju števila dni s preseženimi koncentracijami delcev PM10 v zraku.
Priporočila občanom, ki za ogrevanje stanovanj uporabljajo drva:
- Pred začetkom kurjenja je iz kurišča potrebno odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja;
- Polena, ki se bodo uporabljala za kurjenje, naj bodo nasekana. Okrogla polena so manj primerna za sušenje in kurjenje. Nasekana drva je treba sušiti zložena in z naravnim prezračevanjem, pokrita proti dežju, na sončni strani;
- V kurilnih napravah naj se kuri le zračno suha drva primerne velikosti (cca dolžine 33 cm in širine 7 cm). Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja poveča in s tem toplotna moč kurilne naprave, z dodajanjem debelejših polen pa znižuje. Tako predrobna kot tudi predebela polena pomenijo višje emisije dimnih plinov;
- V kurišče je potrebno dodati le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa;
- Preden se peč zakuri, je treba preveriti ali je zagotovljen maksimalni dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov;
- Ob začetku kurjenja naj bo število polen čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če gre za večje kurišče. Če je količina drv večja, prihaja do slabega energetskega izkoristka peči, pa tudi povečane vsebnosti CO delcev v dimnih plinih.
- Pri ponovni naložitvi se praviloma na žerjavico doda eno ali dve poleni, več le v primeru večjih kurilnih naprav. Priporočljivo je, da se v kurišče nalaga le ena vrsta polen.
Uporabnik primernost kurjenja lahko oceni tudi vizualno. Svetel plamen, pomeni dobro zgorevanje lesa, temno rdeč plamen pomeni slabo zgorevanje lesa z veliko saj in ogljikovega monoksida.
Temnejši in gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja, svetel neviden dim (razen pare), je pokazatelj dobrega zgorevanja.
Pomemben doprinos k zmanjšanju emisij iz kurišč na drva pripomore primerno očiščen dimnik. Predpisi določajo pogostost čiščenja malih kurilnih naprav. Na večini malih kurilnih napravah je potrebno opraviti čiščenje dimnikov vsaj enkrat letno, pri kurilnih napravah na trdno gorivo pa je potrebno pogostejše čiščenje. Kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, je potrebno čistiti 1x v kurilni sezoni. Male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20 % toplotnimi izgubami z dimnimi plini je potrebno čistiti 2x v kurilni sezoni. Kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20 % toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, je potrebno čistiti 4x v presledkih najmanj dveh mesecev4.
Na podlagi veljavnih predpisov se lahko v malih kurilnih napravah kuri le mehansko obdelan les. Prepovedano je kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke), kot tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za sadje, zelenjavo), papir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalažo pijač in hrane (npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali druge gorljive materiali (npr. blago, čevlji, plastika). S kurjenjem prepovedanih snovi se lahko močno poveča vsebnost toksičnih snovi v delcih.
Tudi odpadke je, brez izjeme, prepovedano kuriti.
VIRI:
1. http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/2014_PM10Preseganja.pdf
2. http://www.eea.europa.eu/sl/pressroom/newsreleases/stevilni-evropejci-se-vedno-izpostavljeni
3. http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/zrak/navodila_za_pravilno_kurjenje/
4. http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6802/
5. www.richtigheizen.at
6. http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/navodila_za_pravilno_kurjenje/
Za območje Mestne občine Celje je bil v letu 2013 izdelan Načrt ukrepov za kakovost zraka, ki je bil potrjen na Mestnem svetu Mestne občine Celje in Vladi RS, v letu 2014 pa podrobnejši triletni program ukrepov.
Ukrepi so usmerjeni v naslednje sklope:
- povečati energetsko učinkovitost stavb,
- finančno spodbujati zamenjavo zastarelih kurilnih naprav za ogrevanje stavb z novejšimi in z uporabo okolju prijaznejšimi gorivi,
- uvajanje obnovljivih virov in
- uveljavljanje ukrepov trajnostne mobilnosti.
Nekateri ukrepi iz načrta se že tudi izvajajo.
