KRAJEVNE SKUPNOSTI IN MESTNE ČETRTI

Mestna četrt Hudinja

Ulica Frankolovskih žrtev 17/a
3000 Celje


telefon:	03 49 19 320
fax:	03 49 19 321
gsm:	041 513 800
e-pošta:	hudinja@celje.si

Predsednik:	Srečko Čater
Koordinator:	Matevž Zimšek

uradne ure:	ponedeljek: 9.00 - 11.00 in 13.00 - 15.00

Predstavitev Mestne četrti Hudinja

Mestna četrt Hudinja je pomembna in relativno velika skupnost krajanov v okviru Mestne občine Celje. Po stanju s konca leta 2008 je živelo v njej 2. 995 krajanov, od tega 1.476 moških in 1.519 žensk. Po stanju 1. 4. 2012 na Hudinja živi 2.847 krajank in krajanov.

+ - Preberi več »

V nadaljevanju MČ Hudinjo podrobneje predstavljamo in posredujemo nekatere podatke iz preteklega 34-letnega obdobja.

Nastanek Krajevne skupnosti Hudinja

Krajani Hudinje so vedno bolj čutili, da jih povezava Hudinje v Krajevni skupnosti Gaberje – Hudinja utesnjuje v krajevnem razvoju. Različnost problematike življenjskih okolij, različna komunalna opremljenost, različni regionalne in prostorske značilnosti so vedno bolj, posebno še jeseni 1977, izražali potrebo po nujni osamosvojitvi.

Želje in prizadevanja krajanov so dobili pozitivni epilog na referendumu, ki je potekal, dne 13. 12. 1977 v prostorih Osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji, krajani Gaberij pa so imeli referendum dva dni prej, 11. 12. 1977. Krajani so se večinsko odločili, da se dotlej skupna KS Gaberje – Hudinja loči in nastaneta dve samostojni krajevni skupnosti in sicer KS Gaberje in KS Hudinja. Dne 6. 2. 1978 je bil na Zboru krajanov sprejet statutarni sklep o samoupravi organiziranosti in organih za preoblikovanje v samostojno KS Hudinja, hkrati pa je prenehal veljati statut iz leta 1974. Temeljne opredelitve v statutu so bile: meje KS, sedež oziroma lokacija, žig KS, organi delovanja in drugo. Formalni ustanovitvi nove KS Hudinja je sledila prva seja Skupščine KS Hudinja, ki je potekala 24. 4. 1978. Osrednja točka dnevnega reda je bila: konstituiranje in volitve vseh organov KS Hudinja. Prvi predsednik Skupščine je postal Drago Horvat, podpredsednik pa Dolfi Hrastnik. Za prvega predsednika Sveta je bil imenovan Ludvik Krajec, za podpredsednika pa Cveto Kolenc. Člani prvega sveta so bili: Anica Kolenc, Ljubo Zelič, Avgust Bence, Terezija Mak, Oton Račečič, Maks Ašič, Mirko Črepinšek, Vinko Pajtler in Jože Zupanc. Za tajnika KS je bil imenovan Franc Smodiš, administratorka pa je bila Marjeta Pfeifer.

Že 18. 5. 1978 je poteka prva seja sveta KS, ki je bila zaradi vrste odprtih skupnih nalog skupaj s Svetom KS Gaberje v prostorih ob Mariborski 66. Glavni sklepi: KS Hudinja začne samostojno delovati v novo urejenih prostorih v Kovačičevi ulici; izvede se delitvena bilanca sredstev in premoženja med KS Gaberje in KS Hudinja; KS Hudinja odpre svoj žiro račun, pridobi žig in imenuje uradne podpisnike listin. Otvoritvena slovesnost samostojne KS Hudinja je bila 25. 5. 1978, slavnostni govornik pa je bil Drago Horvat, predsednik skupščine KS.

Od l. 7. 1978 je KS Hudinja začela tudi operativno delovati kot samostojna temeljna samoupravna skupnost krajanov.

Značilnosti KS Hudinja

KS Hudinje je leta 1978 štela 3.197 prebivalcev, bilo je okrog 900 gospodinjstev in 7 kmetij.

Iz vidika komunalne urejenosti so bili v letih 1978 – 1981 najbolj izraziti problemi: vzpostavitev telefonskega omrežja, neurejena okolja stanovanjskih blokov, problem Travniškega potoka, več še neasfaltiranih in pomanjkljivo osvetljenih ulic, odpravljanje posledic hitre izgradnje avtoceste (le-ta je Hudinjo razdelila na dva dela), neurejen podvoz avtoceste, niso bila urejena avtobusna postajališča primanjkovalo je igrišč… Skratka, krajevno okolje je izražalo nujnost postopne ureditve.

V letih 1979 in 1980 je bilo asfaltiranih več ulic in cest, in sicer: Bernekarjeva in Žagarjeva ulica, prva etapa ceste proti Lahovni, vzporedno cestišče v Bezenškovi ulici. V letu l980 so se začele aktivnosti za izgradnjo telefonskega omrežja, ki je bilo zgrajeno ob veliki podpori krajanov (izkopi jarkov in druga opravila) leta 1981, nanj pa se je priključilo 500 telefonskih naročnikov.

Otroški vrtec na Hudinji je obiskovalo 170 otrok. Zmogljivosti so bile glede na potrebe premajhne, zlasti za dojenčke, zato so načrtovali razširitev.

Osnovna šola Franja Vrunča je dajala pomemben pečat krajevnemu okolju. V letih1978 do 1981 je bilo v primerjavi z današnjimi razmerami število učencev zelo visoko (945, 918, 848 in 813), a se je že nakazoval postopen upad števila učencev. Vzorno je bila urejena okolica šole in vzpostavljeno dobro sodelovanje s krajani.

Na področju KS Hudinje so v prvih letih delovale naslednje organizacije združenega dela in poslovne enote: Ljubljanska banka, PTT, Lekarna, Cvetličarna (Vrtnarstvo Celje), Kemična čistilnic Oper, Merx maloprodaja in Merx gostinstvo, Kovinotehna-Tehnomercator in druge. Pestra je bila tudi obrtna dejavnost:steklarstvo, avtomehanika, Avto kleparstvo, kovaštvo, ključavničarska, mizarska, krojaška, frizerska dejavnost, inštalaterstvo in druge. Kmetije, ki jih je bilo 7, so v večini bile severno od avtoceste, le nekaj tudi južno. Večina je delovala v kooperaciji s Kmetijsko zadrugo Celje, ukvarjale pa so se z živinorejo in pridelavo mleka, nekatere tudi s hmeljem in pridelavo vrtnin. Za preskrbo krajanov s prehrambenimi in drugimi gospodinjskimi izdelki je skrbela samopostrežna trgovina Merx, ki je prav v letu 1978 izvedla razširitev poslovnih prostorov na 520 m² in povečala ponudbo izdelkov.

Za rekreacijo krajanov je bila na razpolago takrat zelo popularna »TRIM steza« aktivno pa so delovala planinska in nogometna sekcija ter košarka. Krajevna skupnost je takrat celo načrtovala izgradnjo športnega parka ob Skaletovi ulici.

Preimenovanje KS Hudinja v Mestno četrt Hudinja

1.1.1999 se je KS Hudinja preimenovala v Mestno četrt Hudinja (MČH). Njen status delovanja: ožji del občinske samoupravne skupnosti krajanov, ki jih družijo skupne potrebe, interesi, problemi in želje, namen pa: društva, organizacije, podjetja, obrtnike in kmete povezati s celovitimi interesi mestne četrti, upoštevati najširša mnenja in pobude za uspešen razvoj in zadovoljstvo vseh, ki v krajevnem okolju živijo.

+ - Zemljevid Mestne četrti Hudinja

+ - Glasilo Mestne četrti Hudinja

Organi Mestne četrti Hudinja

+ - Svet Mestne četrti Hudinja

Svet Mestne četrti:		funkcija:
1.	Srečko Čater	predsednik
2.	Martina Strniša	podpredsednica
3.	Zdenko Lednik	član
4.	Andreja Šobak	članica
5.	Milan Podbregar	član
6.	Urška Borlak	članica
7.	Anica Lednik	članica

+ - Odbor za komunalo in promet

Odbor za komunalo in promet:			funkcija:
1.
2.
3.
4.
5.

+ - Odbor za okolje in prostor

Odbor za okolje in prostor:			funkcija:
1.
2.
3.
4.
5.
6.

+ - Odbor za šport in kulturo

Odbor za šport in kulturo:			funkcija:
1.
2.

+ - Odbor za informiranje

Odbor za informiranje:			funkcija:
1.
2.
3.

Seje organov Mestne četrti Hudinja

+ - Svet Mestne četrti Hudinja

+ - Komisija za komunalo in promet

+ - Komisija za varstvo in urejanje okolja

+ - Komisija za kulturo in športne dejavnosti

+ - Komisija za socialne zadeve

+ - Komisija za informiranje

Proračun Mestne četrti Hudinja

« Nazaj

Mestna občina Celje Trg celjskih knezov 9 3000 Celje

telefon:		03 42 65 700


e-pošta:		mestna.obcina@celje.si
		Elektronski naslov je namenjen tudi za vročanje e-dokumentov.
splet:		moc.celje.si

ZA OBČANE

KRAJEVNE SKUPNOSTI IN MESTNE ČETRTI

MOJE MESTO

Iskanje

ZA OBČANE

KRAJEVNE SKUPNOSTI IN MESTNE ČETRTI

MOJE MESTO

Iskanje

Spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti in spremljanje statistik obiska z namenom izboljševanja strani.