Here is a great website where you can find free website templates or buy professional joomla templates online.

KRAJEVNE SKUPNOSTI IN MESTNE ČETRTI

 
GRBGABERJEMestna četrt Gaberje
Kidričeva ulica 3 
3000 Celje
telefon: 03 491 42 41 
gsm: 041 641 203
e-pošta: gaberje@celje.si
Predsednica: Brigita Balon
Koordinatorka: Polona Barič
uradne ure: torek: od 09.00 do 10.00 ure
četrtek: od 12.00 do 15.00 ure
Predstavitev Mestne četrti Gaberje
10x10
Mestna četrt Gaberje je ena izmed desetih mestnih četrti v Mestni občini Celje, ki se razprostira severno od mestnega središča vzdolž ceste, ki celjsko mestno jedro povezuje z avtocesto. Razprostira se na površini 206 hektarov, v njej pa živi okoli 3.373 prebivalcev. Na severnem delu meji na Mestno četrt Hudinja, na vzhodu jo omejujeta krajevni skupnosti Trnovlje in Aljažev hrib, na zahodu pa mestni četrti Dolgo polje in Nova vas. Nad četrtjo se dviga podolgovat grič Golovec, včasih imenovan tudi Gaberni hrib, visok 273 m. Nekoč izrazito kmečko območje je v 20. stoletju preraslo v mestno industrijsko cono, v zadnjih desetletjih pa je na prostoru starega industrijskega in delavskega Gaberja vzniknilo sodobno naselje s številnimi trgovskimi in drugimi poslovnimi centri.
Z darovnico iz leta 1025 je cesar Konrad II. podelil grofu Viljemu 30 kmetij med Koprivnico, Hudinjo in Voglajno z opombo, da si kmetije izbere tam, kjer so mu všeč. Na osnovi tega podatka je mogoče sklepati, da je bila naseljenost na območjih današnjega Gaberja, Spodnje in Zgornje Hudinje že zelo zgodnja. Naselje je bilo sprva v celoti podložno celjski grajski gospoščini, toda grofje Celjski so že v svojem času večino gabrskega sveta razdelili med več plemiških posestnikov. Sredi 18. stoletja je večina Gaberja pripadala celjski župnijski (opatijski) gospoščini, prvo jasnejšo podobo naselja pa nam poda šele urbar Mestne župnije Celje iz leta 1757, shranjen v celjskem Zgodovinskem arhivu. Jedro Gaberja je predstavljalo nekaj kmetij, ki so ležale severno ob današnjega železniškega podvoza, obdelovalne površine in ostale posesti pa so razprostirale na severnem in vzhodnem obrobju naselja.

Za kmečko prebivalstvo, ki je svoje pridelke v veliki meri prodajalo na bližnjem mestnem trgu, je prva velika sprememba nastopila sredi 19. stoletja s prihodom železnice v Celje. Njen prihod ni pomenil le spremembo vedute Celja na vzhodu mesta, ampak je v naslednjih desetletjih povzročil tudi razmah obrti in industrije. Med industrijskimi objekti je nedvomno prednjačila celjska Cinkarna, prvo veliko industrijsko podjetje v mestu, ki ga je leta 1873 ustanovila takratna avstrijska država. Uradno se je imenovala Hüttenverwaltung Cilli, njena lokacija pa je bila pogojena z bližino cinkove rude (Mežica, Trepče) in premoga (Velenje). Na obeh straneh ceste so od mestnega jedra navzven začele rasti tudi številne obrtne delavnice in Gaberje je polagoma izgubljalo agrarni značaj. Leta 1894 je na zemljišču vzhodno od ceste zrasla še Westnova tovarna emajlirane posode, ki se je kasneje preimenovala v EMO. V začetku 20. stoletja so nastali še drugi industrijski in obrtni obrati, v katerih so se zaposlovali gabrski delavci – denimo zlatarsko podjetje Knez & Pacchiaffo, katerega naslednica je Zlatarna Celje, podjetje Prva jugoslovanska žična industrija, ki se je preimenovalo v Žična Celje, ter ključavničarsko podjetje Ivana Rebeka, ki je proizvajalo tudi tehtnice in katerega naslednik je bilo celjsko podjetje Libela. S tem je celjska industrija z Gaberjem vred dokončno stopila v industrijsko dobo. Gaberje je postalo industrijski predel Celja, v katerem se je razmahnil nemški kapital, zato ga je zaradi njegove pomembnosti in gospodarske moči hotela pod svojo upravo vključiti takratna nemška mestna občina. Občina Celje-okolica, ki je bila v slovenskih rokah in je poleg ostalih predmestnih naselij vključevala tudi Gaberje, tega seveda ni dovolila. Šele leta 1935 sta se obe občini (občina Celje-mesto in Celje-okolica) združili v občino Veliko Celje in tako so prejšnja okoliška naselja z Gaberjem vred prešla pod skupno občinsko upravo.

Propad Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 je za industrijo, ki je dajala Gaberju življenjski utrip, predstavljal prvo zgodovinsko preizkušnjo. Celjski Nemci so sicer izgubili politično oblast v mestu, ostali pa so pomemben gospodarski dejavnik. Celjski industriji, ki je bila v veliki meri skoncentrirana na predelu Gaberja (Cinkarna, Westnova tovarna emajlirane posode, Rebekova tovarna tehtnic in ključavničarskih izdelkov, Pacchiaffova proizvodnja zlatih in srebrnih predmetov, Fuchsovo podjetje za žične izdelke, 1. mestni mlin, ki ga je celjski knez Friderik II. v prvi polovici 15. stoletja podelil Štefanu Horvatu – danes so na mestu mlina skladišča za žito podjetja Klasje itd.), je prva jugoslovanska država ponudila nove priložnosti. V okviru avstrijske države so slovenske dežele namreč predstavljale industrijsko manj razvito območje v monarhiji, v prvi Jugoslaviji pa je bil položaj slovenske industrije (seveda tudi celjske) glede na balkansko nerazvitost ravno obraten. Celjskim podjetjem se je odprl velik in potreben balkanski trg in podjetja na predelu Gaberja so med obema vojnama doživljala velik razcvet.

V času okupacije (1941-1945) so se podjetja prilagodila vojnim potrebam in zakonitostim proizvodnje. Westnova tovarna je npr. izdelovala stabilizatorje za bombe, oklepne plošče, morske mine, posodje za vojsko ter krila in tudi trupe za avione. Okupacijske enote so 8. in 9. maja 1945 mesto zapustile brez vojaških spopadov, zato večina industrijskih objektov v Gaberju ni utrpela večjih poškodb.

Industrializacija države je po letu 1945 predstavljala simbol razvoja, zato so predvojna podjetja ponovno zaživela in pod novimi imeni razširila svojo ponudbo. V svojih najboljših letih so zaposlovala na tisoče delavcev (Cinkarna preko 2000, Emo preko 3000, LIK Savinja 1000, Libela in Klima po 500), toda zlata doba industrializacije se je v zadnjih desetletjih 20. stoletja začela iztekati. Trg je postajal vse zahtevnejši, stari industrijski giganti so postajali zastareli in ekološko problematični. Gaberje – zibelka proletariata in ponos socialističnega gospodarstva – je polagoma postajalo simbol zastarele industrije in ekološkega onesnaženja.

Prelomno dogajanje v 90. letih preteklega stoletja je potopilo vrsto velikih celjskih (gabrskih) industrijskih podjetij, številna pa so se prestrukturirala, posodobila in seveda z manj zaposlenimi stopila v korak s časom. Mestna četrt Gaberje se je v zadnjih desetletjih močno preobrazila. Ugodna prometna lega je temu predelu mesta omogočila, da se je iz pretežno delavskega naselja spremenil v sodobno naselje z velikimi trgovskimi centri in poslovnimi središči. Sloves Celja kot sejemskega mesta se vsako leto potrjuje na razstaviščih, ki ležijo na območju MČ Gaberje, pri nas so športna Arena Petrol, dvorana Zlatorog, Fakulteta za logistiko in Tehnološki park Tehnopolis.

V naselju še vedno deluje tudi Športno društvo Gaberje. Objekt društva tam kraljuje že več kot 100 let, prav toliko je staro tudi športno društvo, ki je v razburkanih časih prejšnjega stoletja doživelo kar nekaj preobrazb. Vse se je začelo z legendarnim telovadnim društvom Sokol, ki je delovalo do II. svetovne vojne. Med vojno so prostore zavzeli nemški vojaki in priprli kar nekaj sokolašev ter jih odpeljali v Stari pisker. Po vojni je društvo ponovno oživelo pod novim imenom Športno društvo Partizan. Iz »valilnice« številnih odličnih športnikov v različnih panogah, od gimnastike, odbojke do hokeja na travi, so prerasli v društvo s poudarkom na športni rekreaciji – od cicibanov do starejših občanov.

Poleg že omenjenega so aktivna tudi druga društva, in sicer Prostovoljno gasilsko društvo Celje - Gaberje, Kulturno prosvetno društvo Svoboda, Društvo upokojencev, Rdeči križ - OZ Celje ter Društvo borcev za vrednote NOB Gaberje.

Delo Sveta Mestne četrti Gaberje je usmerjeno predvsem na dva področja, in sicer komunalnega vzdrževanja in socialnega skrbstva. Na komunalnem področju se ukvarjamo z urejanji bivalnih okolij, vzdrževanju zelenic, otroških igrišč in ostalih javnih površin, na socialnem področju pa veliko truda vlagamo v delo s starejšo populacijo.


10x10
Organi Mestne četrti Gaberje
Svet Mestne četrti:   funkcija:
1. Brigita Balon   predsednica
2. Janko Koštomaj
  podpredsednik
3. Silva Kozmus
  članica
4. Marjan Skočir
  član
5. Robert Blazinšek
  član
6. Dragica Reberšak
  članica
7. Marija Gobec
  članica
Komisija za komunalo:   funkcija:
1. Bojan Gerečnik   predsednik
2. Vitomir Sanković
  član
3. Marjan Skočir
  član
4. Peter Kuzman
  član
5. Janko Koštomaj
  član

Komisija za socialo:   funkcija:
1. Olga Bezenšek-Lalić
  predsednica
2. Dragica Reberšak
  članica
3. Marija Gobec
  članica
4. Zinka Fendre
  članica
5. Jožica Gerečnik
  članica

Seje organov Mestne četrti Gaberje

Mestna občina Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 Celje
10x10
telefon: 03 42 65 700
10x10
fax:   03 42 65 682
e-pošta:   mestna.obcina@celje.si
splet:   moc.celje.si
Uradne ure v mestni upravi
Mestne občine Celje
ponedeljek:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 16.30
petek:
od 8.00 do 12.30

Iskanje

© 2012 Mestna občina Celje