Župan Matija Kovač v Bruslju o prihodnosti razvoja evropskih mest in vzpostavljanju okolij, kamor se ljudje vračajo

»Making the Right to Stay a Reality: Opportunities for our Communities and our Prosperity« oziroma »Uresničevanje pravice ostati: priložnosti za naše skupnosti in blaginjo« je bil naslov včerajšnje razprave na Evropskem odboru regij v Bruslju, na kateri je na povabilo izvršnega podpredsednika Evropske komisije Raffaela Fitta sodeloval župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Kot edini župan med panelisti je predstavil izkušnje Celja in projekta MAG-NET pri ustvarjanju pogojev, da mladi v domačem okolju ostajajo ali se vanj vračajo.

Dogodek je bil ena od dveh razprav na visoki ravni, ki ju Generalni direktorat Evropske komisije za regionalno in mestno politiko (DG REGIO) organizira v okviru letošnjega Evropskega tedna regij in mest. Potekal je v okviru priprave strategije EU o pravici ostati (Right to Stay). V ospredju bilo je vprašanje, kako povezati zaposlitve, dostopna stanovanja, javne storitve in kakovost bivanja, da za mlade odhod iz domačega kraja ne bi bil posledica pomanjkanja možnosti za dobro življenje in kariero.

Poleg celjskega župana so nastopili še izvršni podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto, evropska komisarka za Sredozemlje, pristojna tudi za demografijo, Dubravka Šuica, podpredsednica Evropskega parlamenta Antonella Sberna, finska ministrica za lokalno in regionalno upravo Anna-Kaisa Ikonen, predsednik komisije za politiko teritorialne kohezije in proračun EU Evropskega odbora regij Vasco Alves Cordeiro ter generalni direktor za evropske zadeve in zunanje delovanje španske regije Extremadura Pablo Hurtado. Razpravo sta spremljala tudi slovenska ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.

Župan Matija Kovač je v Bruslju tako predstavil konkretno izkušnjo Celja kot regionalnega središča, ki je v evropskem merilu manjše mesto, a se aktivno ukvarja s privabljanjem in ohranjanjem talentov. Prav to je osrednja tema projekta MAG-NET, podprtega v okviru Evropske pobude za mesta. Predstavil je pomen povezovanja stanovanjske politike, trajnostne mobilnosti, energetskih rešitev in gospodarstva ter vključevanja prebivalcev v razvoj mesta.

»Ustvarjati moramo dobre priložnosti, da se ljudje lahko vrnejo v domače okolje, se v njem dobro počutijo ter prispevajo k razvoju mesta, regije in gospodarstva. Pri tem so ključni evropski podporni mehanizmi, kot so programi Evropske pobude za mesta, ter kohezijska sredstva, prilagojena dejanskim potrebam mest, ki nam pomagajo te priložnosti uresničevati. V Celju pričakujemo, da se bo ta podpora ohranila tudi v prihodnjem finančnem obdobju ter da bomo mehanizme, ki delujejo dobro, še okrepili. To so celostne teritorialne naložbe (CTN) v Sloveniji in Evropsko pobudo za mesta (EUI) na evropski ravni. Mesta potrebujemo predvidljiva sredstva in dejansko vlogo pri določanju razvojnih prioritet, da lahko uspešne rešitve dolgoročno razvijamo. Lokalna okolja pa smo odgovorna tudi za ustvarjanje vzdušja, v katerem so ljudje lahko aktivni, angažirani, soodločajo in vidijo prostor za ustvarjanje svoje prihodnosti in gradno skupnosti,« je sporočilo Celja povzel župan Matija Kovač.

Župan je ob robu dogodka spregovoril tudi z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije Raffaelom Fittom. Pozdravil je evropske mehanizme, ki mestom omogočajo izvajanje konkretnih razvojnih projektov, ter izrazil pričakovanje, da bodo uspešni programi deležni nadaljnje in okrepljene podpore, njihovi učinki pa čim bolj neposredno prenešeni na lokalno raven in vidni v vsakdanjem življenju ljudi.

Župan je sicer dan prej v imenu Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) nastopil na dogodku »Krepitev teritorialne razsežnosti v prihodnji kohezijski politiki EU«, ki ga je gostil Svet evropskih občin in regij (CEMR). Izpostavil je tudi pomen mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), v okviru katerega mestne občine prek Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) izbirajo projekte za uresničevanje svojih trajnostnih urbanih strategij, pristojni državni organi pa odločajo o dodelitvi evropskih sredstev. Konkretne učinke tega mehanizma je ponazoril s celjskimi projekti, kot so Tehnopark, stanovanjska soseska Dečkovo naselje (DN10), DOM ustvarjalnih skupnosti in ureditev Drevesnega parka v Medlogu.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je ob dogodku poudarilo, da mora pravica ostati dobiti konkretno mesto v prihodnji kohezijski politiki in njenih finančnih ukrepih. Celje v tem vidi podlago za nadaljnje dogovore z državo o ohranitvi in okrepitvi namenskih sredstev za CTN in izboru projektov prek ZMOS. Tako lahko skupne evropske in nacionalne usmeritve dobijo konkreten učinek v novih stanovanjih, prenovljenih urbanih prostorih in ključnih regijskih projektih, kot je denimo Potniški center Celje, ki ga v zadnjem obdobju aktivno snujemo.