Družbene dejavnosti

3. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 54-I-2664/2002)

2664. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje, stran 5659.

Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7 /99), 9. in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) ter na predlog Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje, je Mestni svet mestne občine Celje dne 30. 5. 2002 sprejel

O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje

1. člen

Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:

• Celje - Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije (EŠD 2918),

• Celje - Rakuschev mlin (EŠD 10268),

• Celje - Hiša Kosovelova 1 (EŠD 11902),

• Celje - Hiše Ljubljanska 6, 8, (EŠD 14685),

• Celje - Vila Hrašovec (EŠD 14683),

• Celje - Hiša Glavni trg 2 (EŠD 10261),

• Celje - Šubičev paviljon (EŠD 10612),

• Celje - Vila Trubarjeva 13 (EŠD 11903),

• Celje - Westnova vila z vrtom (EŠD 11905).

Enote imajo zaradi kulturnih, umetnostno-zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Celje, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-zgodovinskega spomenika.

• Celje - Luhnova domačija (EŠD 14682),

• Brezova - Domačija Brezova 3 (EŠD 14681).

Enoti imata zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Celje. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

• Ljubečna - Čatrova opekarna (EŠD 10775),

• Celje - Kretniška postavljalnica (EŠD 3057).

Enoti imata zaradi tehniških, kulturnih, etnoloških in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Celje. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike lokalnega pomena:
Domačija Brezova 3 in Luhnova domačija imata velik pomen za proučevanje načina življenja, načina gospodarjenja ter gradbenega razvoja. Vsak objekt posebej predstavlja etnološko kulturno kvaliteto, kot celota pa redko ohranjen domačijski ambient.
Čatrova opekarna je pomembna za proučevanje razvoja načina obrti, gospodarstva in življenja od konca 19. st. dalje.
Kretniška postavljalnica sodi med najstarejše, celovito ohranjene primere tehnično-arhitekturne dediščine v srednji Evropi iz začetka 20. st.
Kapucinski samostan predstavlja najstarejšo arhitekturo kapucinskega reda na Slovenskem.
Rakušev mlin v današnji podobi predstavlja enega najboljših primerov tipične industrijske arhitekture na Slovenskem, na prelomu iz 19. v 20. st.
Ljubljanska 6, 8, delo slovenskega arhitekta Vladimira Šubica iz leta 1938, je kvaliteten primer zmernega funkcionalizma v slovenski arhitekturi iz obdobja med obema vojnama.
Vila Hrašovec, ki jo je dal leta 1930 zgraditi znani celjski advokat Milko Hraševec, je odličen primer ambicioznega arhitekturnega snovanja slovenskega arhitekta Vladimira Šubica.
Hiša Kosovelova 1, današnja Gimnazija center, ki je bila zgrajena 1910-1912 je celovita reprezentančna secesijska arhitektura javnega značaja, zgrajena po tedanji najnovejši gradbeni tehnologiji.
Vila Trubarjeva 13, ki je bila zgrajena 1936-1937 po načrtnih inž. arh. Antona Umeka, se po zasnovi in oblikovanju uvršča med vidnejše primere funkcionalistične arhitekture v slovenskem prostoru in je v Celju zaradi svoje kvalitete edinstvena.
Šubičev paviljon je bil zgrajen med leti 1929-1930 po naročilu arh. Vladimira Šubica, kot značilna modernistična arhitektura tridesetih let. Njena tipološka izjemnost ji daje pomen tudi v širšem slovenskem prostoru.
Westnovo vilo z obsežnim vrtom je dal med leti 1924-1925 zgraditi celjski industrialec Westen. Predstavlja odličen primer reprezentančno zasnovane celovite arhitekture z ohranjeno notranjo opremo.
Glavni trg 2 je najizrazitejši primer secesijske zunanjščine v Celju, ki je nastala v letu 1906 po načrtu graškega arhitekta Hansa Prucknerja.

3. člen

Kulturni spomeniki stojijo na naslednjih parcelnih številkah:

• Celje - Hiša Glavni trg 2 (EŠD 10261), parc. št. 2323, k.o. Celje,

• Celje - Hiša Kosovelova 1 (EŠD 11902), parc. št. 412,413/1,413/2 (del), k.o. Celje,

• Celje - Šubičev paviljon (EŠD 10612), parc.št. 2238, k.o. Celje,

• Celje - Vila Trubarjeva 13 (EŠD 11903), parc. št. 1168/1, 1168/2, k.o. Celje,

• Celje - Westnova vila z vrtom (EŠD 11905), parc. št. 1347/2, 1347/1, 1346, 1345, 1348, 1349/1, 1342/4, k.o. Sp. Hudinja,

• Celje - Kretniška postavljalnica (EŠD 3057), parc. št. 2513, k.o. Celje,

• Brezova - Domačija Brezova 3, (EŠD 14681), parc. št. 17/2, 20/2, 21 (del), 24 (del), 780, 779/2, k.o. Brezova,

• Celje - Luhnova domačija, Partizanska 57, (EŠD 14682), parc. št. 981, 982, 982/1, 982/2, 984 (del), 985, k.o. Lisce,

• Celje - Vila Hrašovec, Zvezna ul. 8 (EŠD 14683), parc. št. 1467, 1466/1, k.o. Ce1je,

• Celje - Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije (EŠD 2918), parc. št. 1989, 1995, 1994,k.o. Celje,

• Celje - Hiša Ljubljanska ul. 6, 8 (EŠD 14685), parc. št. 2047, k.o. Celje,

• Celje - Rakuschev mlin (EŠD 10268), parc. št. 347 (del), k.o. Celje,

• Ljubečna - Čatrova opekarna “Čatrova cigunca” (EŠD 10775), parc. št. 1035/31, 1046/3, 1247, k.o. Trnovlje.

Meje naštetih kulturnih spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu 1:1000 ali 1:2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000. Meje vplivnih območij so vrisane na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 : 5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Mestna občina Celje in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:

• varovanje kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

• prepoved vseh posegov v osnovno substanco objektov, naprav in strojev, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,

• podrejanje sleherne rabe in posegov v spomenike ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

• v območju spomenikov je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci oglasov, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod,

• omogočanje predstavitve spomenikov in njihovih delov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenikov in ne moti v njih odvijajoče se dejavnosti.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:

• podrejanje sleherne rabe in posegov v vplivno območje spomenikov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

• v vplivnem območju so dovoljeni le posegi, ki ohranjajo funkcijo tega prostora, njegov zgodovinski pomen in vedutne poglede na spomenik.

Spomeniki so zavarovani z namenom, da se:

• ohranijo kulturne, tehniške, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenikov,

• poveča pričevalnost kulturnih spomenikov,

• predstavi kulturne vrednote spomenikov in situ, v tisku in drugih medijih,

• spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike ali njihove dele so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbe o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

8. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 66000-00004/2002-05

Celje, dne 30. maja 2002.

Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.