Župan Bojan Šrot: Z današnjim dnem je del nekdanje veličine Knežjega dvorca zasijal v novi podobi

Celje, 16. april 2009 - Mestna občina Celje je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, v sredo, 15. aprila 2009 otvorila arheološko klet in pritlične prostore v Knežjem dvorcu. Na otvoritvi sta župan Mestne občine Celje Bojan Šrot ter direktor Pokrajinskega muzeja Celje in podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman, v svojih govorih poudarila veličino Knežjega dvorca v preteklosti in njegovo vlogo v prihodnosti. Prenova Knežjega dvorca je tako še eden v nizu uspešnih projektov, ki jih koordinira aktivna EU projektna skupina. Zanj je pridobila tudi nepovratna sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

"Veseli me, da smo se danes v sklopu mnogih dogodkov ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje, zbrali na otvoritvi arheološke kleti in pritličnih prostorov v Knežjem dvorcu. Z današnjim dnem bo del nekdanje veličine Knežjega dvorca zasijal v novi podobi: prenovljena arheološka klet in pritlični prostori, nas bodo zdaj - poleg evropsko znanih Celjskih knezov - še bolj vestno opominjali na bogato dediščino antične Celeje, ki je stara skoraj 2000 let. Mestna občina Celje si prizadeva, da bo razvoj turistične in kulturne infrastrukture pripomogel, da bo Celje mnoge naravne danosti izkoristilo na svojstven in produktiven način. Zagotovo tudi s Knežjim dvorcem, ki z današnjim dnem obiskovalcem ponuja novo dimenzijo odkrivanja bogate dediščine naših prednikov" je v svojem govoru poudaril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.

Knežji dvorec je spomenik državnega pomena, edini spomenik profane gotske stavbne dediščine pri nas in dokaz mogočnosti obstoja vladavine Celjskih knezov. Dvorec je prepoznavna prostorska dominanta v mestnem jedru in predstavlja velik potencial za možne nove ureditve v mestu.

Osrednje mesto zaseda s kamnitimi ploščami tlakovana rimska ulica iz 3. stoletja. Celotna širina ceste s pločnikoma presega 14 m, vozišče samo pa je široko 6 m. Vzdolž ceste se raztezajo stavbe z bivalnimi in raznolikim obrtnim dejavnostim namenjenimi prostori iz istega obdobja. Tako cesta, kot tudi stavbi ležijo na starejših ostankih iz konca 1. stoletja. V sredini 4. stoletja so del stavb podrli in na njihovem mestu postavili mestno obzidje s stolpi. Mogočno zidovje na tem mestu meri v debelino preko šest metrov, pravokotna stolpa, približnih dimenzij 9×10 m, pa sta nekoč branila vhod v mesto. V njune temelje je vgrajeno marmorno okrasje z zahodne celeanske nekropole, foruma in osrednjega mestnega svetišča - kapitolija, ki so se nahajali v neposredni bližini in bili v času gradnje obzidja po vsej verjetnosti že v ruševinah. Poleg rimskih ostalin so prezentirane tudi različne faze mestnega gradu oziroma palače Celjskih grofov, ki se je v močno spremenjeni obliki ohranila vse do današnjih dni.

Mestna občina Celje je pričela z obnovo Knežjega dvorca že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, obnova je bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi ter njeni neposredni okolici. Z arheološkimi raziskavami na dvorišču so bile odkrite izjemne ostaline rimske civilizacije. V letu 2006 je bil izveden javni natečaj "Celjski včeraj in jutri", na podlagi katerega je Mestna občina Celje pridobila nove arhitekturne in vsebinske rešitve za bodočo namembnost dvorca.

V letu 2008 in 2009 je potekala investicija "Dokončanje del na komunikacijskem stolpu in zahodnem traktu z ureditvijo prehoda v arheološko klet", vrednost te investicije je ocenjena na cca. 989.344 eur. Na podlagi triletnega spomeniškovarstvenega razpisa kulturni tolar na Ministrstvu za kulturo se je v letu 2008 pridobilo 206.093 eur. Delež Mestne občine Celje je bil 783.251 eur. Na podlagi natečaja Celjski včeraj in jutri je bila v letu 2008 izdelana projektna dokumentacija PGD (komunikacijski stolp, zahodni trakt, del zunanje ureditve) in za potrebe predmetne investicije v letu 2008 še PZI dokumentacija (arheološka klet, del pritličja, del komunikacijskega stolpa). V letu 2008 in 2009 so se izvajala gradbeno obrtniška in restavratorska dela v arheološki kleti in delu pritličja (komunikacijski stolp) ter arheološke raziskave na lokaciji odstranjenih zaklonišč v kleti.

S pomočjo Ministrstva za kulturo RS in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje se je v zadnjem obdobju izvedlo posege, s katerimi je omogočen ogled arheološke kleti z rimsko cesto. V želji po uspešnem nadaljevanju dela v skladu z natečajem pa se sočasno pripravlja dokumentacija, potrebna za kandidiranje na javne razpise Ministrstva za kulturo ter evropskih skladov. V arheološki kleti je predvidena tudi postavitev stalne arheološke razstave Pokrajinskega muzeja Celje.

Z izvedbo rešitev natečaja Celjski včeraj in jutri, bo Knežji dvorec poleg nove podobe dobil tudi novo vsebino, ki bo dopolnjevala in bogatila življenje v mestu. Prenovljeni Knežji dvorec bo na urejenem dvorišču gostil prireditve na prostem, v muzejskem delu bodo razstave s poudarkom na predstavitvi pomena in moči Celjskih grofov v svojem času. Z deli v prihodnjih letih pa je želja, da se v Knežjem dvorcu uredi tudi prostore za protokolarne, kulturne in druge mestotvorne dejavnosti.

<< nazaj