To besedilo je neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega Mestna občina Celje ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Osnovno besedilo: Uradni list RS, št. 61-2578/2006 z dne 13.6.2006 (veljavnost od 21.6.2006, uporablja se od 1.1.2007)

Vključene spremembe odloka:
1. Uradni list RS, št. 138-5942/2006 z dne 28.12.2006 (veljavnost od 29.12.2006, uporablja se od 1.1.2007),
 
2. Uradni list RS, št. 32-1760/2007 z dne 10.04.2007 - popravek tabele "Točkovanje lege in dejavnosti glede komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe"

3. Uradni list RS, št. 39-1883/2009 z dne 26.5.2009 (veljavnost od 3.6.2009, za stavbna zemljišča iz območja I. A se določila uporabljajo se od 1.7.2009, za preostala stavbna zemljišča se določila uporabljajo od 1.1.2010)

Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl.), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03 in 82/04) ter na podlagi 17. in 76. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je občinski svet Mestne občine Celje na 31. seji dne 30.5.2006 sprejel
 

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE CELJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Splošna določba

1. člen

Ta odlok določa, da se na območju Mestne občine Celje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo) v skladu z zakonom in dogovorom o usklajevanju meril in za določevanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega nadomestila.

Ta odlok o nadomestilu določa:

• zavezance za plačilo nadomestila,

• kriterije in merila za določanje območij kjer se plačuje nadomestilo,

• območja, kjer se plačuje nadomestilo od nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča,

• merila in kriterije za določanje višine nadomestila, oprostitev nadomestila, delno oprostitev ali znižanje nadomestila in

• opredelitev poslovnih površin od katerih se plačuje nadomestilo,

• globe za kršitev določil tega odloka,

• procesne določbe za izvajanje tega odloka.

Zavezanci za plačilo nadomestila

2. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične ali pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali registracije:

• če imajo lastninsko pravico oziroma so posestniki stavbnega zemljišča od katerega se plačuje nadomestilo po tem odloku oziroma so imetniki obligacijske pravice razpolaganja s takšnim zemljiščem,

• če so imetniki pravice uporabe, razpolaganja oziroma so najemniki, zakupniki ali uživalci stavbnega zemljišča, ki je predmet plačila nadomestila po tem odloku,

• ki so druge osebe oziroma upravičenci do razpolaganja s stavbnimi zemljišči od katerega se plačuje nadomestilo po tem odloku.

Lastnik in najemnik oz. druga oseba, ki ima pravico razpolaganja, v pogodbi določita medsebojne obveznosti v zvezi s plačilom nadomestila. V primeru, da take določbe ni, in neposredni uporabnik oziroma tisti, ki ima pravico do razpolaganja z stavbnim zemljiščem ne izvršuje svoje obveznosti po tem odloku, za njega solidarno odgovarja lastnik.

Predmet plačila nadomestila

3. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Mestne občine Celje od vseh tistih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje zakon in ta odlok.

II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA

Določitev površin za zazidano stavbno zemljišče

4. člen

Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upoštevajo površine po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.

Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:

Površine za kmetijsko gozdarske objekte v sklopu kmetij, ki presegajo velikost objektov za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje in odprte športno rekreativne površine se pomnožijo s faktorjem 0,5.

Pri določanju površin za odprte poslovne površine in za notranje poslovne površine, ki so po CC-SI klasifikaciji uvrščene s šifro vrste rabe 1242003 (pokrita parkirišča) se v območju 1. A iz 7. člena tega odloka pomnožijo s faktorjem 0,75.

Za določanje površin zemljišč iz c) točke tretjega odstavka tega člena se upošteva seštevek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja. Za nepremične objekte in naprave oglaševanja opremljene s svetlobnimi in zvočnimi efekti, se površine pomnožijo s faktorjem 2.

Določitev površin za nezazidano stavbno zemljišče

5. člen

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zazidljive gradbene parcele to je površina tistih zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe.

Gradbena parcela se določa po sledečem vrstnem redu:

• po določilih izvedbenega prostorskega akta,

• po podatkih iz dokončnega gradbenega dovoljenja oziroma podatkih iz odločbe o določitvi gradbene parcele,

• po podatkih zemljiškega katastra oziroma po predpisih za podatke o dejanski rabi zemljišč;

• v primeru, ko je na zazidljivi gradbeni parceli stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se v kolikor ni mogoče določiti gradbene parcele po gornjih alinejah, šteje da je površina zazidljive gradbene parcele preostanek zemljišča po odbitku površine zemljiške parcele na kateri stoji stavba (fundus) pomnožene s faktorjem 1,5,

• v drugih primerih, ko ni mogoče določiti površine po gornjih alinejah se določi površina iz uradnih podatkov zemljiškega katastra oziroma po predpisih o evidentiranju dejanske rabe zemljišč, za vse zemljiške parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, kot stavbna zemljišča na katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
   

III. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČANJE OBMOČIJ

Kriteriji za določitev območij za odmero nadomestila

6. člen

Pri določitvi območij, kjer se plačuje nadomestilo, so upoštevani sledeči kriteriji:

• splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
• funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
• ustrezna namenska raba po prostorsko izvedbenih aktih,
• gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
• stalne prekomerne motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.

Območja za odmero nadomestila

7. člen

Območja na katerih se plačuje nadomestilo od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč so razvrščena v sledeča območja:

I. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:

• v neposredni bližini mestnega središča,
• v strnjenih naseljih na širšem območju mesta (naselja mestnega značaja),
• v strnjenih naseljih ob mestnih vpadnicah,
• na območjih ob avtocestah namenjenim poslovnim, servisnim in storitvenim dejavnostim.

I.A. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:

• na območjih ob mestnih vpadnicah,
• na območjih ob avtocestah namenjenim poslovnim, servisnim in storitvenim dejavnostim,
• na območjih z močno razvito prometno in komunalno infrastrukturo, ki imajo izjemno ugodnost lokacije za možnost pridobivanja dohodkov.

I.B. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:

• na območjih ob mestnih vpadnicah,
• na območjih z močno razvito prometno in komunalno infrastrukturo,
• ki imajo ugodnost lokacije možnost pridobivanja dohodkov.

II. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki so prvenstveno namenjena gospodarski rabi z močno razvito prometno in komunalno infrastrukturo.

III. območje:
V to območje se uvrščajo pretežno zazidana stavbna zemljišča na obrobju mesta ter manjša lokalna naselja.

IV. območje:
V to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča na območju Mestne občine Celje.

V. Območje starega mestnega jedra z mestnim parkom in Bregom (območje SMJ):
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča v starem mestnem jedru vključno z mestnim parkom in območje strnjene obcestne zazidave Brega.

Prikaz območij za odmero nadomestila

8. člen

Območja iz prejšnjega člena in iz 12. člena tega odloka so razvidna iz pregledne situacije v merilu 1:10000, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled v času uradnih ur na pristojnem občinskem organu.

IV. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA

Merila za določitev višine nadomestila

9. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju: komunalna opremljenost),
2. lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč,
3. izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodkov.

Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.

Vrednotenje nadomestila glede na individualno komunalno opremljenost

10. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjim številom točk:

Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave. Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in naprave individualne komunalne rabe iz tega člena po istih kriterijih, kot pri določevanju območij priključevanja na obstoječo infrastrukturo za potrebe izračuna nadomestitvenih stroškov za izračun komunalnega prispevka.

V dvomu se šteje:

• da je območje priključevanja na obstoječo infrastrukturo, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oz. objekta ali naprave.
• v primeru nadaljnjega spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
  Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu) se, za individualne stanovanjske objekte, ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost objekta .
   

Pri možnosti priključitve na industrijsko tirno mrežo se upošteva mnenje upravljavca tirne mreže.
Za odmero nadomestila od nezazidanega stavbnega zemljišča, mora biti poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjen še pogoj, da je zemljišče dejansko komunalno opremljeno in sicer, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in z energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov z njih ter dostop na javno cesto .

Vrednotenje nadomestila glede na namembnost in lego ter opremljenost stavbnega zemljišča z splošno komunalno rabo

11. člen

Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz 7. člena tega odloka. Namembnost stavbnega zemljišča se določi glede na dejavnost, ki se na zazidanem stavbnem zemljišču dejansko vrši po standardni klasifikaciji dejavnosti iz priloge tega odloka.

Spisek dejavnosti po posameznih skupinah iz tega odloka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka. Za dejavnost osebnih storitev v Starem mestnem jedru, ki so razvrščena v dejavnost F se v primeru spora razvrstitve uporabi Pravilnik za določanje najemnin za poslovne prostore v lasti Mestne občine Celje.

Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila sledeče:

Točkovanje lege in dejavnosti glede komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila sledeče:

Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila za uporabo javnih površin je sledeče:

pri čemer se dodajo točke splošne komunalne opreme po tabeli iz tega člena.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.

Za nezasedene poslovne prostore se na območju Starega mestnega jedra upošteva pri izračunu nadomestila upošteva seštevek točk, kot pri zasedenih poslovnih prostorih povečan za faktor 3,00, pri čemer se upošteva za izračun zadnja aktivna dejavnost, ki se je odvijala v poslovnem prostoru.

Za dejavnost A po tem odloku, se za izračun višine nadomestila po 14. členu tega odloka seštevek vseh točk iz prve alineje 14. člena pomnoži z faktorjem 1,5; za dejavnost B in E2 s faktorjem 1,25 ter za dejavnost C1 in C2 s faktorjem 1,05. Za dejavnost C2 na območju starega mestnega jedra se upošteva faktor 1,0.
 

Točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča

12. člen

Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz 11. člena tega Odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke po tem odloku za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.

Lega nezazidanega stavbnega zemljišča se določi po sledečih območjih:

I. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj območij I., II. in SMJ iz 7. člena tega odloka.

II. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj dela III. območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo v območju urbanih središč in predstavljajo zapolnitve vrzeli.

III. območje:
Zajema del III. in IV. območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo izven območij urbanih središč in ne predstavljajo zapolnitve vrzeli.

IV. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj dela III. območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo v območju urbanih središč in predstavljajo zapolnitve vrzeli, za območja pa je potrebno predhodno komunalno sanacijo.

V. območje:
Zajema vsa preostala nezazidana stavbna zemljišča.

Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s sledečimi faktorji glede na dejavnost po 11. členu tega Odloka in območje iz tega člena odloka:
 

Za možnost izvedbe priključkov iz prejšnjega odstavka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav), kakor tudi preostale priključke iz tega Odloka, se uporabijo določila iz 10. člena tega Odloka, še posebej njegovega zadnjega odstavka.

Vrednost in valorizacija vrednosti točke za izračun nadomestila

13. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz tega odloka 0,00089761299.

Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Mestni svet Mestne občine Celje na predlog župana.

Določitev višine nadomestila

14. člen

Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:

• skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10., 11. in 12. člena tega odloka,

• površine ugotovljene v skladu s 4. in 5. členom tega odloka in

• vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 13. členom tega odloka.
   

Za uporabo javnih površin se določi višina nadomestila, kot zmnožek:

• skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka,

• velikosti uporabljene površine, ugotovljene v skladu s 4. in 5. členom tega odloka,

• vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 13. členom tega odloka in

• števila dni uporabe stavbnega zemljišča.
   

Stavbno zemljišča za dejavnost F se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk dobljenih iz prvega odstavka tega člena pomnoži s faktorjem 0,1.

V. NASTANEK, OPROSTITEV IN OLAJŠAVE DAVČNE OBVEZNOSTI

Nastanek obveznosti plačevanja nadomestila in obveznost javljanja nastanka ali sprememb obveznosti plačevanja nadomestila

15. člen

Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti ali drug pravni akt, ki izkazuje pravico uporabe stavbnega zemljišča.

Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri pristojnem občinskem organu Mestne občine Celje.

Zavezanec je dolžan v roku 15 napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višini davčne obveznosti.

Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila

16. člen

Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.

Vlogo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila, vloži zavezanec na pristojni davčni organ v rokih iz predpisov o davčnem postopku.

Oprostitve in olajšave plačevanja nadomestila za fizične osebe

17. člen

Občanu, ki organizirano vlaga lastna sredstva v izgradnjo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj, se prizna delna oprostitev nadomestila za čas pet let. Delna oprostitev se prizna na takšen način, da se pri vrednotenju komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča upošteva točkovanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča po tem odloku na stanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča pred vlaganjem zavezanca.

Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri pristojnem občinskem upravnem organu skupaj z dokazili do 31.1. za tekoče leto. Zavezanec je dolžan vlogi priložiti dokazila o združevanju sredstev, ki jih potrdi pristojni občinski upravni organ. Dokazila o združevanju sredstev lahko izda tudi krajevna ali četrtna skupnost, če je zavezanec vlagal sredstva pri eni izmed njih.
Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je zavezanec vlagal oziroma v katerem je zavezanec podal zahtevo za delno oprostitev nadomestila

Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko Mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.

Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na pristojni občinski upravni organ.

Oprostitve in olajšave plačevanja nadomestila za pravne subjekte in podjetnike posameznike

18. člen

Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so določeni z občinskim predpisom, kot javni športni objekti občinskega pomena v Mestni občini Celje. Navedena oprostitev ne velja za izvajanje dejavnosti, ki niso športna dejavnost, če se izvajajo v okviru prej navedenih športnih objektov

Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost D. po tem odloku, lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka pomnoži s količnikom:

• 0,975 če so zaposlili od 1 do 4 delavcev,
• 0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,
• 0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,
• 0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,
• 0,75 če so zaposlili več, kot 500 delavcev.
   

Zmanjšanje nadomestila iz prve alineje se upošteva samo za mala podjetja in podjetnike posameznike, ki izpolnjujejo enake kriterije po Zakonu o gospodarskih družbah.

Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na pristojni občinski upravni organ.

Zmanjšanje nadomestila se upošteva v tekočem letu in velja za obdobje dveh let, če je zavezanec vložil vlogo najkasneje v roku, ki ga določajo predpisi o davčnem postopku za posredovanje podatkov davčnemu organu za odmero nadomestila oziroma 30 dni pred izdajo vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila. Zmanjšanje nadomestila se upošteva, če zavezanec ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena za obdobje dveh let v katerih traja znižanje nadomestila. V primeru, da zavezanec število delavcev v tem obdobju zmanjša, davčni organ na predlog pristojnega občinskega organa odmeri zavezancu sorazmerno razliko nadomestila obrestovano po predpisih o davčnem postopku.

Vloga, ki je vložena po roku iz prejšnjega odstavka se upošteva pri izdaji odmerne odločbe za naslednjo leto, če zavezanec do izdaje nove odločbe v enem letu po vložitvi zahtevka, ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena.

Kot dokazilo o novi zaposlitvi, se šteje zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve za nedoločen čas.

Za oprostitev zaradi elementarnih nesreč se smiselno uporabljajo določila zadnjih dveh odstavkov iz 17. člena tega odloka.

VI. POSTOPKOVNE DOLOČBE ZA ODMERJANJE NADOMESTILA

Pristojnost za odmero nadomestila

19. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč določi in odmeri zavezancem iz 2. člena tega odloka davčni organ, kjer leži nepremičnina, ki je predmet nadomestila po tem odloku in zakonu.

Rok odmere nadomestila in podlaga za odmero nadomestila

20. člen

Nadomestilo odmeri zavezancem davčni organ na podlagi določil tega odloka, uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo v roku, kot ga določajo predpisi o davčnem postopku in predpisi za odmero davka od premoženja.

V primeru, ko pristojni upravni organ Mestne občine Celje ugotovi obstoj stavbnega zemljišča, za katero ni prejel napovedi zavezanca ali so podatki o stavbnem zemljišču iz napovedi nepravilni, prične postopek ugotavljanja pravilnih podatkov po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc, ter nato te podatke posreduje pristojnemu davčnemu organu, da opravi odmero nadomestila. Davčni organ v roku 30 dni opravi postopek odmere nadomestila na podlagi pridobljenih podatkov.

Spremembe podatkov za odmero nadomestila

21. člen

Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba podatkov, ki vplivajo na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1.1. naslednjega leta dalje. V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.

Uporaba predpisov za postopek odmere, pobiranje in vračanje nadomestila

22. člen

Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, izvršbe, odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja dolga, zastaranja in plačila obresti od nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.

Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem odloka

23. člen

Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski upravni organ in občinski inšpektorat Mestne občine Celje. Župan lahko s pogodbo pooblasti zunanjega izvajalca za inšpekcijski ali strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka.

VII. DOLOČBE O GLOBAH ZA PREKRŠKEE

Globe za prekrške

24. člen

Z globo 850,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo (drugi in tretji odstavek 15. člena tega odloka) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke (3. odstavek 16. člena).
Z globo 650,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 250,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 250,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBEE

Uporaba predpisov v prehodnem obdobju

25. člen

Za odmero nadomestila za leto 2006 se uporabijo določila Odloka o nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS št. 46/96, 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03, 82/04).

Prenehanje veljavnosti odloka

26. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS št. 46/96, 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03 in 82/04).

Pričetek veljavnosti in uporabe odloka

27. člen

Ta odlok začne veljati v roku 8 dni po objavi v Uradnem listu, določila odloka pa se začno uporabljati s 1.1.2007.

Priloge:

• Priloga 1: Pregled dejavnosti (pdf datoteka, 68 KB)
• Priloga 2: Območja zazidanih stavbnih zemljišč po odloku NUSZ za območje Mestne občine Celje (pdf datoteka, 250 KB)
• Priloga 3: Območja nezazidanih stavbnih zemljišč po odloku NUSZ za območje Mestne občine Celje (pdf datoteka, 1.889 KB)
  

Bojan Šrot, l.r.
župan
Mestne občine Celje

<<  nazaj