Uradni list RS, št. 61/06
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list
SRS, št. 18/84 in nasl.), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni
list RS, št. 7/03 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03 in 82/04)
ter na podlagi 17. in 76. člena statuta Mestne občine Celje
(Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00
in 108/01) je občinski svet Mestne občine Celje na 31. seji dne
30.5.2006 sprejelODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE CELJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Splošna določba
1. člen
Ta odlok določa, da se na območju Mestne občine
Celje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v
nadaljevanju: nadomestilo) v skladu z zakonom in dogovorom o
usklajevanju meril in za določevanje območij, na katerih se
plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega
nadomestila.
Ta odlok o nadomestilu določa:
-
zavezance za plačilo nadomestila,
-
kriterije in merila za določanje območij
kjer se plačuje nadomestilo,
-
območja, kjer se plačuje nadomestilo od
nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča,
-
merila in kriterije za določanje višine
nadomestila, oprostitev nadomestila, delno oprostitev ali
znižanje nadomestila in
-
opredelitev poslovnih površin od katerih se
plačuje nadomestilo,
-
globe za kršitev določil tega odloka,
-
procesne določbe za izvajanje tega odloka.
Zavezanci za plačilo nadomestila
2. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične ali
pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov
stalnega prebivališča ali registracije:
-
če imajo lastninsko pravico oziroma so
posestniki stavbnega zemljišča od katerega se plačuje
nadomestilo po tem odloku oziroma so imetniki obligacijske
pravice razpolaganja s takšnim zemljiščem,
-
če so imetniki pravice uporabe, razpolaganja
oziroma so najemniki, zakupniki ali uživalci stavbnega
zemljišča, ki je predmet plačila nadomestila po tem odloku,
-
ki so druge osebe oziroma upravičenci do
razpolaganja s stavbnimi zemljišči od katerega se plačuje
nadomestilo po tem odloku.
Lastnik in najemnik oz. druga oseba, ki ima
pravico razpolaganja, v pogodbi določita medsebojne obveznosti v
zvezi s plačilom nadomestila. V primeru, da take določbe ni, in
neposredni uporabnik oziroma tisti, ki ima pravico do
razpolaganja z stavbnim zemljiščem ne izvršuje svoje obveznosti
po tem odloku, za njega solidarno odgovarja lastnik.
Predmet plačila nadomestila
3. člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju
Mestne občine Celje od vseh tistih zazidanih in nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje zakon in ta odlok.
II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA
Določitev površin za zazidano stavbno
zemljišče
4. člen
Za določitev površin za odmero nadomestila za
zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
| |
1. |
čiste koristne etažne površine
zgrajenih stavb in gradbenih inženirskih objektov za
katere je po zakonodaji potrebno gradbeno dovoljenje in
bodoče čiste koristne etažne površine tistih stavb in
gradbenih inženirskih objektov za katere se je na
podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z
gradnjo; |
| |
2. |
pri stanovanjskih prostorih površina
stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in
tehnične prostore) ugotovljena po določilih
stanovanjskega zakona ter tlorisna površina
prostostoječih garaž; |
| |
3. |
pri poslovnih prostorih etažna površina
poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so
funkcionalno povezani s poslovnim prostorom; |
| |
4. |
pri ostalih poslovnih površinah se
upoštevajo: |
| |
|
- površine nepokritih skladišč, internih
parkirišč, dovoznih poti, dvorišč ipd.,
- površine namenjene delavnicam na prostem,
- deli pridobivalnih površin peskokopov,
glinokopov in kamnolomov, ki se nanašajo na poslovne
površine,
- površine namenjene začasnim in trajnim
odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov
zemlje,
- odprte športno-rekreativne površine namenjene
pridobitni dejavnosti,
- javne površine namenjene trajni ali začasni
pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in
samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in
sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne
površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu,
- ter druge površine, ki so namenjene za
opravljanje poslovne dejavnosti.
|
Za določitev nadomestila za uporabo javnih
površin se upoštevajo površine po določilih odloka o komunalnih
taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne
odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna
zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
| |
a) |
površine nepokritih skladišč, internih
parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po
predpisih za evidentiranju dejanske rabe zemljišč. V
primeru, ko obstaja dvom, se določi površina bodisi iz
drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v
posebnem ugotovitvenem postopku. |
| |
b) |
odprte športno-rekreativne površine
namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine
namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine
(površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov. |
Površine za kmetijsko gozdarske objekte v sklopu
kmetij, ki presegajo velikost objektov za katere ni potrebno
gradbeno dovoljenje in odprte športno rekreativne površine se
pomnožijo s faktorjem 0,5.
Določitev površin za nezazidano stavbno
zemljišče
5. člen
Za določitev površine za odmero nadomestila za
nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zazidljive
gradbene parcele to je površina tistih zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za
katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so
zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe.
Gradbena parcela se določa po sledečem vrstnem
redu:
-
po določilih izvedbenega prostorskega akta,
-
po podatkih iz dokončnega gradbenega
dovoljenja oziroma podatkih iz odločbe o določitvi gradbene
parcele,
-
po podatkih zemljiškega katastra oziroma po
predpisih za podatke o dejanski rabi zemljišč;
-
v primeru, ko je na zazidljivi gradbeni
parceli stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se v
kolikor ni mogoče določiti gradbene parcele po gornjih
alinejah, šteje da je površina zazidljive gradbene parcele
preostanek zemljišča po odbitku površine zemljiške parcele
na kateri stoji stavba (fundus) pomnožene s faktorjem 1,5,
-
v drugih primerih, ko ni mogoče določiti
površine po gornjih alinejah se določi površina iz uradnih
podatkov zemljiškega katastra oziroma po predpisih o
evidentiranju dejanske rabe zemljišč, za vse zemljiške
parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi
prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega
srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi
izvedbenimi prostorskimi akti, kot stavbna zemljišča na
katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera
koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni
objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi
dokončnega gradbenega dovoljenja.
III. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČANJE OBMOČIJ
Kriteriji za določitev območij za odmero
nadomestila
6. člen
Pri določitvi območij, kjer se plačuje
nadomestilo, so upoštevani sledeči kriteriji:
-
splošna opremljenost s komunalno
infrastrukturo,
-
funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega
zemljišča,
-
ustrezna namenska raba po prostorsko
izvedbenih aktih,
-
gostota javnih funkcij in poslovnih
dejavnosti,
-
stalne prekomerne motnje pri uporabi
stavbnega zemljišča.
Območja za odmero nadomestila
7. člen
Območja na katerih se plačuje nadomestilo od
zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč so razvrščena v
sledeča območja:
I. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:
-
v neposredni bližini mestnega središča,
-
v strnjenih naseljih na širšem območju mesta
(naselja mestnega značaja),
-
v strnjenih naseljih ob mestnih vpadnicah,
-
na območjih ob avtocestah namenjenim
poslovnim, servisnim in storitvenim dejavnostim.
II. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki so
prvenstveno namenjena gospodarski rabi z močno razvito prometno
in komunalno infrastrukturo.
III. območje:
V to območje se uvrščajo pretežno zazidana stavbna zemljišča
na obrobju mesta ter manjša lokalna naselja.
IV. območje:
V to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča na
območju Mestne občine Celje.
V. Območje starega mestnega jedra z mestnim
parkom in Bregom (območje SMJ):
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča v starem mestnem
jedru vključno z mestnim parkom in območje strnjene obcestne
zazidave Brega.
Prikaz območij za odmero nadomestila
8. člen
Območja iz prejšnjega člena in iz 12. člena tega
odloka so razvidna iz pregledne situacije v merilu 1:10000, ki
je sestavni del tega odloka in je na vpogled v času uradnih ur
na pristojnem občinskem organu.
IV. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE
NADOMESTILA
Merila za določitev višine nadomestila
9. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo
naslednja merila:
-
opremljenost stavbnega zemljišča s
komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju:
komunalna opremljenost),
-
lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč,
-
izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s
pridobivanjem dohodkov.
Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.
Vrednotenje nadomestila glede na
individualno komunalno opremljenost
10. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi
in drugimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z
naslednjim številom točk:
|
Vrsta opremljenosti:
|
Število točk ne glede
na lego in namemb.
stavbnih zemljišč |
vse dejavnosti
razen G. |
dejavnost G. |
|
Opremljenost s kanalizacijo |
10 |
8 |
|
Opremljenost z vodovodom |
10 |
8 |
|
Opremljenost s plinovodom |
10 |
8 |
|
Opremljenost s toplovodom |
10 |
8 |
| Opremljenost z industrijsko
tirno mrežo |
10 |
- |
Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča
se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.
Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka
na objekte in naprave individualne komunalne rabe iz tega člena
po istih kriterijih, kot pri določevanju območij priključevanja
na obstoječo infrastrukturo za potrebe izračuna nadomestitvenih
stroškov za izračun komunalnega prispevka. V dvomu se šteje:
-
da je območje priključevanja na obstoječo
infrastrukturo, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen
največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oz. objekta
ali naprave.
-
v primeru nadaljnjega spora glede dejanske
možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki
upravljavca objekta ali naprave.
Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu)
se, za individualne stanovanjske objekte, ne upošteva možnost
priključka, temveč samo dejanska priključenost objekta.
Pri možnosti priključitve na industrijsko tirno
mrežo se upošteva mnenje upravljavca tirne mreže.
Vrednotenje nadomestila glede na namembnost
in lego ter opremljenost stavbnega zemljišča z splošno komunalno
rabo
11. člen
Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih
iz 7. člena tega odloka. Namembnost stavbnega zemljišča se
določi glede na dejavnost, ki se na zazidanem stavbnem zemljišču
dejansko vrši po standardni klasifikaciji dejavnosti iz priloge
tega odloka.
| Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje
skupine: |
| |
A. |
Stavbna zemljišča za prodajne centre (nad 20.000 m2
površin funkcionalnega zemljišča s trgovsko ponudbo na
posamezni lokaciji), bencinski servisi, igre na srečo
razen Loterije, pri čemer se v to skupino uvrščajo vse
dejavnosti po tem odloku, ki se na takšnem stavbnem
zemljišču vršijo;
|
| B. |
Stavbna zemljišča za finančne storitve (celotna
dejavnost skupine J); |
| C1. |
Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost razen osebnih
storitev, trgovine in gostinstva (dejavnosti G, H in O
po standardni klasifikaciji dejavnosti); |
| C2. |
Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost osebnih
storitev, trgovine in gostinstva (dejavnosti G, H in O
po standardni klasifikaciji dejavnosti), razen
dejavnosti osebnih storitev po dejavnosti F tega odloka; |
| D. |
Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet; |
| E1. |
Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode lokalne
samouprave; |
| E2. |
Stavbna zemljišča za ostalo upravo in javne zavode; |
| F. |
Stavbna zemljišča za lokalno samoupravo, na katerih se
odvija dejavnost, ki jo financira v celoti Mestna občina
Celje ter dejavnosti osebnih storitev v Starem mestnem
jedru(popravilo izdelkov široke porabe, druge osebne
storitve po standardni klasifikaciji dejavnosti); |
| G. |
Stavbna zemljišča za stanovanjske namene. |
Spisek dejavnosti po posameznih skupinah iz tega
odloka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka.
Za dejavnost osebnih storitev v Starem mestnem jedru, ki so
razvrščena v dejavnost F se v primeru spora razvrstitve uporabi
Pravilnik za določanje najemnin za poslovne prostore v lasti
Mestne občine Celje.
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za
določitev nadomestila sledeče:
|
DEJ/OBMOČJE |
I |
II |
III |
IV |
SMJ |
| A |
300 |
300 |
250 |
200 |
300 |
| B |
200 |
140 |
140 |
90 |
220 |
| C1 |
115 |
90 |
90 |
40 |
50 |
| C2 |
115 |
90 |
90 |
40 |
30 |
| D |
160 |
80 |
90 |
100 |
160 |
| E1 |
25 |
25 |
25 |
25 |
25 |
| E2 |
50 |
50 |
50 |
50 |
50 |
| F |
5 |
5 |
5 |
5 |
5 |
| G |
10 |
3 |
8 |
3 |
7 |
Točkovanje lege in dejavnosti glede komunalne opremljenosti
splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila sledeče:
|
DEJ/OBMOČJE |
I |
II |
III |
IV |
SMJ |
| A do F |
40 |
35 |
34 |
27 |
40 |
| B |
36 |
31 |
30 |
23 |
36 |
Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za
določitev nadomestila za uporabo javnih površin je sledeče:
|
Uporaba javnih površin |
I. |
II. |
III. |
IV. |
SMJ |
| gostinski vrtovi, |
7 |
6 |
5 |
- |
5 |
| kioski in samostojne
stojnice, |
5 |
4 |
1 |
- |
3 |
zabavne prireditve, razstave in sejmi za gosp.
namene ter vodne in obvodne površine |
3 |
2 |
1 |
- |
2 |
pri čemer se dodajo točke splošne komunalne
opreme po tabeli iz tega člena.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se
obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali
ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja
namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
Za nezasedene poslovne prostore se na območju Starega mestnega
jedra upošteva pri izračunu nadomestila upošteva seštevek točk,
kot pri zasedenih poslovnih prostorih povečan za faktor 3,00,
pri čemer se upošteva za izračun zadnja aktivna dejavnost, ki se
je odvijala v poslovnem prostoru.
Točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča
12. člen
Pri določanju točk za nezazidano stavbno
zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem
prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz 11. člena tega
Odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča
znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke po tem
odloku za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.
Lega nezazidanega stavbnega zemljišča se določi
po sledečih območjih:
I. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj območij I., II.
in SMJ iz 7. člena tega odloka.
II. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj dela III.
območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna
zemljišča, ki se nahajajo v območju urbanih središč in
predstavljajo zapolnitve vrzeli.
III. območje:
Zajema del III. in IV. območja po 7. členu tega odloka in
vključuje nezazidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo izven
območij urbanih središč in ne predstavljajo zapolnitve vrzeli.
IV. območje:
Zajema nezazidana stavbna zemljišča znotraj dela III.
območja po 7. členu tega odloka in vključuje nezazidana stavbna
zemljišča, ki se nahajajo v območju urbanih središč in
predstavljajo zapolnitve vrzeli, za območja pa je potrebno
predhodno komunalno sanacijo.
V. območje:
Zajema vsa preostala nezazidana stavbna zemljišča.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se
po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano
stavbno zemljišče pomnoži s sledečimi faktorji glede na
dejavnost po 11. členu tega Odloka in območje iz tega člena
odloka:
|
DEJ/OBMOČJE |
I |
II |
III |
IV |
V |
| A |
1,0 |
1,0 |
1,0 |
1,0 |
1,0 |
| B |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
0,9 |
| C1 |
0,8 |
0,7 |
0,5 |
0,4 |
0,4 |
| C2 |
0,8 |
0,7 |
0,5 |
0,4 |
0,4 |
| D |
0,7 |
0,6 |
0,4 |
0,3 |
0,3 |
| G |
0,3 |
0,2 |
0,15 |
0,1 |
0,05 |
Za možnost izvedbe priključkov iz prejšnjega odstavka na
javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in
javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljena gradnja
greznic oziroma malih čistilnih naprav), kakor tudi preostale
priključke iz tega Odloka, se uporabijo določila iz 10. člena
tega Odloka.
Vrednost in valorizacija vrednosti točke za
izračun nadomestila
13. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne
občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz tega odloka 0,199
SIT.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za
naslednje leto s sklepom Mestni svet Mestne občine Celje na
predlog župana.
Določitev višine nadomestila
14. člen
Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:
- skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10.,
11. in 12. člena tega odloka,
- površine ugotovljene v skladu s 4. in 5. členom tega
odloka in
- vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu
s 13. členom tega odloka.
Za uporabo javnih površin se določi višina nadomestila, kot
zmnožek:
- skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in
11. člena tega odloka,
- velikosti uporabljene površine, ugotovljene v skladu s
4. in 5. členom tega odloka,
- vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu
s 13. členom tega odloka in
- števila dni uporabe stavbnega zemljišča.
Stavbno zemljišča za dejavnost F se po tem Odloku točkuje
tako, da se seštevek točk dobljenih iz prvega odstavka tega
člena pomnoži s faktorjem 0,1.
V. NASTANEK, OPROSTITEV IN OLAJŠAVE DAVČNE OBVEZNOSTI
Nastanek obveznosti plačevanja nadomestila
in obveznost javljanja nastanka ali sprememb obveznosti
plačevanja nadomestila
15. člen
Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je
sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od
nastanka davčne obveznosti pri pristojnem občinskem organu
Mestne občine Celje.
Zavezanec je dolžan v roku 15 napovedati vse spremembe, ki
vplivajo na višini davčne obveznosti.
Odpis, delni odpis, odlog in obročno
plačevanje nadomestila
16. člen
Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje
nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo
predpisi o davčnem postopku.
Vlogo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje
nadomestila, vloži zavezanec na pristojni davčni organ v rokih
iz predpisov o davčnem postopku.
Oprostitve in olajšave plačevanja
nadomestila za fizične osebe
17. člen
Občanu, ki organizirano vlaga lastna sredstva v izgradnjo
objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi
veljavnih upravnih dovoljenj, se prizna delna oprostitev
nadomestila za čas pet let. Delna oprostitev se prizna na takšen
način, da se pri vrednotenju komunalne opremljenosti stavbnega
zemljišča upošteva točkovanje komunalne opremljenosti stavbnega
zemljišča po tem odloku na stanje komunalne opremljenosti
stavbnega zemljišča pred vlaganjem zavezanca.
Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega
odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri pristojnem
občinskem upravnem organu skupaj z dokazili do 31.1. za tekoče
leto. Zavezanec je dolžan vlogi priložiti dokazila o združevanju
sredstev, ki jih potrdi pristojni občinski upravni organ.
Dokazila o združevanju sredstev lahko izda tudi krajevna ali
četrtna skupnost, če je zavezanec vlagal sredstva pri eni izmed
njih.
Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1.
januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je
zavezanec vlagal oziroma v katerem je zavezanec podal zahtevo za
delno oprostitev nadomestila.
Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko Mestni svet zavezanca
delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru
prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od
nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti
prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne
nesreče.
Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži
v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na pristojni
občinski upravni organ.
Oprostitve in olajšave plačevanja
nadomestila za pravne subjekte in podjetnike posameznike
18. člen
Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so
določeni z občinskim predpisom, kot javni športni objekti
občinskega pomena v Mestni občini Celje. Navedena oprostitev ne
velja za izvajanje dejavnosti, ki niso športna dejavnost, če se
izvajajo v okviru prej navedenih športnih objektov.
Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike,
ki opravljajo dejavnost D. po tem odloku, lahko seštevek točk,
ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka pomnoži
s količnikom:
- 0,975 če so zaposlili od 1 do 4 delavcev,
- 0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,
- 0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,
- 0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,
- 0,75 če so zaposlili več, kot 500 delavcev.
Zmanjšanje nadomestila iz prve alineje se upošteva samo za
mala podjetja in podjetnike posameznike, ki izpolnjujejo enake
kriterije po Zakonu o gospodarskih družbah.
Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih
zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na pristojni občinski
upravni organ.
Zmanjšanje nadomestila se upošteva v tekočem letu in velja za
obdobje dveh let, če je zavezanec vložil vlogo najkasneje v
roku, ki ga določajo predpisi o davčnem postopku za posredovanje
podatkov davčnemu organu za odmero nadomestila oziroma 30 dni
pred izdajo vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila.
Zmanjšanje nadomestila se upošteva, če zavezanec ni zmanjšal
števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena
za obdobje dveh let v katerih traja znižanje nadomestila. V
primeru, da zavezanec število delavcev v tem obdobju zmanjša,
davčni organ na predlog pristojnega občinskega organa odmeri
zavezancu sorazmerno razliko nadomestila obrestovano po
predpisih o davčnem postopku.
Vloga, ki je vložena po roku iz prejšnjega odstavka se
upošteva pri izdaji odmerne odločbe za naslednjo leto, če
zavezanec do izdaje nove odločbe v enem letu po vložitvi
zahtevka, ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz
drugega odstavka tega člena.
Kot dokazilo o novi zaposlitvi, se šteje zaposlitev
registriranega iskalca zaposlitve za nedoločen čas.
Za oprostitev zaradi elementarnih nesreč se smiselno
uporabljajo določila zadnjih dveh odstavkov iz 17. člena tega
odloka.
VI. POSTOPKOVNE DOLOČBE ZA ODMERJANJE NADOMESTILA
Pristojnost za odmero nadomestila
19. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč določi in odmeri
zavezancem iz 2. člena tega odloka davčni organ, kjer leži
nepremičnina, ki je predmet nadomestila po tem odloku in zakonu.
Rok odmere nadomestila in podlaga za odmero
nadomestila
20. člen
Nadomestilo odmeri zavezancem davčni organ na podlagi določil
tega odloka, uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega
zavezanca z odločbo v roku, kot ga določajo predpisi o davčnem
postopku in predpisi za odmero davka od premoženja.
Spremembe podatkov za odmero nadomestila
21. člen
Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba podatkov, ki
vplivajo na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila
upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je
obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.
Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se
upoštevajo od 1.1. naslednjega leta dalje.
V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo
nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega
postopka.
Uporaba predpisov za postopek odmere,
pobiranje in vračanje nadomestila
22. člen
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje
nadomestila, izvršbe, odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma
obročnega plačevanja dolga, zastaranja in plačila obresti od
nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
Inšpekcijski in strokovni nadzor nad
izvajanjem odloka
23. člen
Inšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja pristojni občinski upravni organ in občinski
inšpektorat Mestne občine Celje. Župan lahko s pogodbo pooblasti
zunanjega izvajalca za inšpekcijski ali strokovni nadzor nad
izvajanjem tega odloka.
VII. DOLOČBE O GLOBAH ZA PREKRŠKE
Globe za prekrške
24. člen
Z globo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba,
če ne vloži prijave za nadomestilo (drugi in tretji odstavek 15.
člena tega odloka) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke
(3. odstavek 16.člena).
Z globo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki
stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz
prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uporaba predpisov v prehodnem obdobju
25. člen
Za odmero nadomestila za leto 2006 se uporabijo določila
Odloka o nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list
RS št. 46/96, 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03, 82/04).
Prenehanje veljavnosti odloka
26. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS št.
46/96, 87/97, 10/99, 91/01, 33/03, 108/03 in 82/04).
Pričetek veljavnosti in uporabe odloka
27. člen
Ta odlok začne veljati v roku 8 dni po objavi v Uradnem
listu, določila odloka pa se začno uporabljati s 1.1.2007.
Bojan Šrot, l.r.
župan
Mestne občine Celje

Priloge:
-
Cone nezazidano (pdf datoteka, 1,88mb)
-
Cone zazidano (pdf datoteka, 695kb)
-
Spisek dejavnosti (pdf datoteka, 125kb)
Za pregled prilog potrebujete brezplačen bralnik
Adobe Reader.

(*) Če si želite datoteko prenesti na svoj računalnik,
pritisnite desni gumb na povezavi in iz menija izberite "Save
target As..." , če uporabljate MS Internet Explorer, oziroma
"Save Link As..." , če uporabljate Netscape. |