Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (objavljenega v Ur.listu RS štev. 46-2850/96, 87-4018/97, 10-450/99, 91-4558/2001, 33-1394/2003, 108-4737/2003, 82-3654/2004)

Na podlagi 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS št. 18/84) ter na podlagi 17. in 76. člena statuta Mestne občine Celje (Ur.l.RS št. 41/95) je občinski svet Mestne občine Celje na 22.seji dne 2.7.1996 sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ

Priloga 1: Pregled dejavnosti  >>

1. člen

Na celotnem območju Mestne občine Celje se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218.člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS štev. 110-5387/2002).

2. člen

Plačila nadomestila je oproščen občan, katerega skupni dohodek v preteklem letu ni presegal zneska povprečne letne bruto zajamčene plače v RS, oz. skupni dohodki vseh družinskih članov, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu, niso presegli na družinskega člana v preteklem letu povprečne letno bruto zajamčene plače v RS.

Občanu, ki organizirano vlaga lastna sredstva v izgradnjo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj, se prizna delna oprostitev nadomestila za čas pet let, tako da se pri vrednotenju komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča upošteva komunalna opremljenost pred vlaganjem zavezanca.

Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila iz prvega odstavka tega člena z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do 31.1. za tekoče leto.
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Zavezanec je dolžan vlogi priložiti dokazila o združevanju sredstev, ki jih izda Zavod za planiranje in izgradnjo Celje ali Komunalna direkcija Mestne občine Celje. Dokazila o združevanju sredstev lahko izda tudi krajevna ali četrtna skupnost, če je zavezanec vlagal sredstva pri eni izmed njih. Za oprostitev se upoštevajo dokazila o združevanju sredstev do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.
Petletna doba delne oprostitve nadomestila začne teči 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je zavezanec vlagal.

Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko Mestni svet zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.

Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na Mestno občino Celje.

Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so določeni v sklepu o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Celje (Ur.list štev. 28-1365/1999), razen, če se v okviru športnih objektov vrši dejavnost, ki ni športna dejavnost po navedenem sklepu.

2.a člen

Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost D. po tem odloku se na območju podjetniških con, ki jih z odlokom določi Mestni svet Mestne občine Celje, seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s količnikom 0,10 za dobo dveh let, če na novo zaposlijo 5 ali več delavcev.

Ne glede na območje se lahko gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom iz dejavnosti D. iz 10.člena tega odloka, ki sodijo po standardni klasifikaciji dejavnosti v skupine A, B, C, D, E, F in I, lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s količnikom:

• 0,95 če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,
• 0,90 če so zaposlili 21 do 100 delavcev,
• 0,85 če so zaposlili 101 do 500 delavcev,
• 0,75 če so zaposlili več, kot 500 delavcev.

Zmanjšanje nadomestila lahko davčni urad upošteva ob izdaji vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila, če zavezanec do izdaje nove odločbe ni zmanjšal števila zaposlenih delavcev.
Zmanjšanje nadomestila iz tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu skupaj z dokazili do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.

Kot dokazilo o novi zaposlitvi se šteje zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve.

Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na Davčni urad Celje - Izpostava Celje najkasneje do 31.12. v letu v katerem so nastali pogoji za zmanjšanje nadomestila. Zmanjšanje nadomestila se upošteva za vsako naslednjo odmerno leto, v kolikor so bili ugotovljeni pogoji za zmanjšanje nadomestila v predhodnem letu.

3. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje:

• lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja,
• najemnik oziroma zakupnik,
• uživalec.

4. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

4.a

I. Zazidano stavbno zemljišče

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele.

4.b

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.

Zazidano stavbno zemljišče postane tudi tisto zemljišče, za katerega je bila izdana pravnomočna odločba o parcelaciji, izdana v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena Zakona o graditvi objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njem, dokončno.

4.c

II. Nezazidano stavbno zemljišče

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Ne glede na gornje določbe, se za nezazidana stavbna zemljišč štejejo tudi tista zemljišča, ki jih določa peti odstavek 218.b člena Zakona o graditvi objektov (zemljiške parcele namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin).

4.č

Ne glede na gornje določbe tega člena se določi površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča samo za tista nezazidana stavbna zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje iz 4.c člena tega Odloka glede komunalne opremljenosti.

5.člen

Pri določitvi območij, kjer se plačuje nadomestilo, so upoštevani sledeči kriteriji:

• splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
• funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
• ustrezna namenska raba po prostorsko izvedbenih aktih,
•  gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti.

6. člen

Območja stavbnih zemljišč

Območja na katerih se plačuje nadomestilo od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč:

I. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča:

• v ožjem mestnem središču,
• v strnjenih naseljih na širšem območju mesta (naselja mestnega značaja),
• v strnjenih naseljih ob mestnih vpadnicah,
• na območjih ob avtocestah namenjenim poslovnim, servisnim in storitvenim dejavnostim.

II. območje:
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča namenjena gospodarski rabi z močno razvito prometno in komunalno infrastrukturo.

III. območje:
V to območje se uvrščajo pretežno zazidana stavbna zemljišča na obrobju mesta ter manjša lokalna naselja.

IV. območje:
V to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča na območju Mestne občine Celje.

V. Območje starega mestnega jedra z mestnim parkom in Bregom (območje SMJ):
V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča v starem mestnem jedru vključno z mestnim parkom in območje strnjene obcestne zazidave Brega.

Za plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v primerih nelegalne gradnje se uporabljajo določila 218.a člena Zakona o graditvi objektov.

7. člen

Območja iz prejšnjega člena so razvidna iz priložene pregledne situacije, ki je sestavni del tega odloka.
Priloga k odloku je pregledna situacija območij v merilu 1:10000 in je na vpogled v času uradnih ur na pristojnem občinskem organu.

8. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami (v nadaljevanju: komunalna opremljenost),
2. lega in namembnost rabe stavbnih zemljišč,
3. izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodkov.

Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.

9. člen

Točkovanje individualne komunalne opremljenosti

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjim številom točk:

Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.

Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na javno cesto, kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektriko, telekomunikacijsko omrežje, kabelski informacijski sistem, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oz. objekta ali naprave. V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje upravljavca objekta ali naprave, ki si ga pridobi zavezanec.

Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu) se, za individualne stanovanjske objekte, ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost.

Pri možnosti priključitve na industrijsko tirno mrežo se upošteva mnenje upravljavca tirne mreže, ki si ga pridobi zavezanec.

10. člen

Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča ter splošne komunalne rabe

Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz 6.člena tega odloka. Namembnost stavbnega zemljišča se določi glede na dejavnost, ki se na zazidanem stavbnem zemljišču dejansko vrši po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Spisek dejavnosti po posameznih skupinah iz tega odloka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka.

Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča in komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila sledeče:

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.e prostore se na območju Starega mestnega jedra upošteva pri izračunu nadomestila upošteva seštevek točk, kot pri zasedenih poslovnih prostorih povečan za faktor 3,00 pri čemer se upošteva za izračun zadnja aktivna dejavnost, ki se je odvijala v poslovnem prostoru.

11. člen

Točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča

Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz 10.člena tega Odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke po tem odloku za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.

Lega nezazidanega stavbnega zemljišča se opravi po območjih iz 6.člena tega odloka.

Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s sledečimi faktorji glede na dejavnost po 10.členu tega Odloka:

Za zemljiške parcele, ki predstavljajo nezazidano stavbno zemljišče iz 4.c člena tega Odloka, se šteje, da imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje v katerem ležijo sprejet državni ali občinski lokacijski načrt.
V primeru pa da je za zemljišča iz prejšnjega odstavka sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Za možnost izvedbe priključkov iz prejšnjega odstavka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav), kakor tudi preostale priključke iz tega Odloka, se uporabijo določila iz 9.člena tega Odloka.Ť

12. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz 10.člena tega 0,172 SIT.

Vrednost točke se letno korigira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno v RS za obdobje prvih devetih mesecev leta, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Mestni svet Mestne občine Celje.

13. člen

Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:

• skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 9., 10. in 11. člena tega odloka,
• površine ugotovljene v skladu s 4. členom tega odloka in
• vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 12. členom tega odloka.

Za uporabo javnih površin se določi višina nadomestila, kot zmnožek:

• skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 9. in 10. člena tega odloka,
• velikosti uporabljene površine, ugotovljene v skladu z zadnjim odstavkom 4. člena tega odloka,
• vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 12. členom tega odloka in
• števila dni uporabe stavbnega zemljišča.

Stavbno zemljišča za dejavnost F se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk dobljenih iz prvega odstavka tega člena pomnoži s faktorjem 0,1.

14. člen

Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.

Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri Davčnem uradu Celje, Izpostavi Celje.

Zavezanec je dolžan v roku 15 napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višini davčne obveznosti.

15. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč določi zavezancem iz 3.člena tega odloka DURS, Davčni urad Celje, Izpostava Celje.

16. člen

Nadomestilo odmeri zavezancem davčni organ na podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo v roku, kot ga določa zakon o davčnem postopku za odmero davka od premoženja.

Nadomestilo se plačuje v trimesečnih obrokih oziroma polletnih obrokih, če znesek odmerjenega nadomestila ne presega limita, ki ga določa Zakon o davčnem postopku za plačevanje davka od premoženja.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dolžan plačati zavezanec nadomestilo za uporabo javnih površin, ki trajajo manj kot 3 mesece v letu, v 30 dneh po izdaji odmerne odločbe.

Zavezanci, katerim nadomestilo za tekoče leto še ni odmerjeno, plačujejo akontacijo nadomestila za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta.

17. člen

Uradni podatki o zavezancu in stavbnem zemljišču so podatki, ki jih posreduje davčnemu organu pristojna strokovna služba Mestne občine Celje in uradni podatki iz davčnih evidenc.

Pristojna strokovna služba Mestne občine Celje je dolžna posredovati davčnemu organu podatke za odmero nadomestila do konca februarja za tekoče leto.

18. člen

Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1.1.naslednjega leta dalje.

19. člen

Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, izvršbe, odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja dolga, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku.

20. člen

Z globo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo (1. in 2. odstavek 16.člena) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke (3. odstavek 16.člena).
Z globo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

21. člen

Do uskladitve površin stavbnih zemljišč po tem odloku bodo upoštevane površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev nadomestila po odloku o nadomestilu objavljenem v Ur.l. SRS št. 2/85, 20/85, 43/85, 46/86, 19/88, 24/89, 22/96.

22. člen

Ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča občine Celje (Ur.l. SRS št. 2/85, 20/85, 43/85, 46/86, 19/88, 24/89, 22/96) za območje Mestne občine Celje.

23. člen

Ta odlok prične veljati v roku 8 dni po objavi v Uradnem listu. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na odmero nadomestila stavbnih zemljišč, ki so v 10.členu tega odloka razvrščena po namembnosti v skupini D se uporabljajo od 1.1.1997, za vsa ostala stavbna zemljišča pa od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi odloka.

<<  nazaj