Here is a great website where you can find free website templates or buy professional joomla templates online.

KRAJEVNE SKUPNOSTI IN MESTNE ČETRTI

Mestna četrt Hudinja
Ulica Frankolovskih žrtev 17/a
3000 Celje
telefon: 03 49 19 320
fax: 03 49 19 321
gsm: 041 759 357
e-pošta: mestnacetrthudinja@siol.net
Predsednik: Srečko Čater
Koordinator: Dragica Poklšek
uradne ure: torek: 8.00 - 11.00
sreda: 8.00 - 12.00 in 14.00 - 16.00
Predstavitev Mestne četrti Hudinja
10x10
Mestna četrt Hudinja je pomembna in relativno velika skupnost krajanov v okviru Mestne občine Celje. Po stanju s konca leta 2008 je živelo v njej 2. 995 krajanov, od tega 1.476 moških in 1.519 žensk. Po stanju 1. 4. 2012 na Hudinja živi 2.847 krajank in krajanov.
V nadaljevanju MČ Hudinjo podrobneje predstavljamo in posredujemo nekatere podatke iz preteklega  34-letnega obdobja.

Nastanek Krajevne skupnosti Hudinja

Krajani Hudinje so vedno bolj čutili, da jih povezava Hudinje v Krajevni skupnosti Gaberje – Hudinja utesnjuje v krajevnem razvoju. Različnost problematike življenjskih okolij, različna komunalna opremljenost, različni regionalne in prostorske značilnosti so vedno bolj, posebno še jeseni 1977, izražali potrebo po nujni osamosvojitvi.

Želje in prizadevanja krajanov so dobili pozitivni epilog na referendumu, ki je potekal, dne 13. 12. 1977 v prostorih Osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji, krajani Gaberij pa so imeli referendum dva dni prej, 11. 12. 1977. Krajani so se večinsko odločili, da se dotlej skupna KS Gaberje – Hudinja loči in nastaneta dve samostojni krajevni skupnosti in sicer KS Gaberje in KS Hudinja. Dne 6. 2. 1978 je bil na Zboru krajanov sprejet statutarni sklep o samoupravi organiziranosti in organih za preoblikovanje v samostojno KS Hudinja, hkrati pa je prenehal veljati statut iz leta 1974. Temeljne opredelitve v statutu so bile: meje KS, sedež oziroma lokacija, žig KS, organi delovanja in drugo. Formalni ustanovitvi nove KS Hudinja je sledila prva seja Skupščine KS Hudinja, ki je potekala 24. 4. 1978. Osrednja točka dnevnega reda je bila: konstituiranje in volitve vseh organov KS Hudinja. Prvi predsednik Skupščine je postal Drago Horvat, podpredsednik pa Dolfi Hrastnik. Za prvega predsednika Sveta je bil imenovan Ludvik Krajec, za podpredsednika pa Cveto Kolenc. Člani prvega sveta so bili: Anica Kolenc, Ljubo Zelič, Avgust Bence, Terezija Mak, Oton Račečič, Maks Ašič, Mirko Črepinšek, Vinko Pajtler in Jože Zupanc. Za tajnika KS je bil imenovan Franc Smodiš, administratorka pa je bila Marjeta Pfeifer.

Že 18. 5. 1978 je poteka prva seja sveta KS, ki je bila zaradi vrste odprtih skupnih nalog skupaj s Svetom KS Gaberje v prostorih ob Mariborski 66. Glavni sklepi: KS Hudinja začne samostojno delovati v novo urejenih prostorih v Kovačičevi ulici; izvede se delitvena bilanca sredstev in premoženja med KS Gaberje in KS Hudinja; KS Hudinja odpre svoj žiro račun, pridobi žig in imenuje uradne podpisnike listin. Otvoritvena slovesnost samostojne KS Hudinja je bila 25. 5. 1978, slavnostni govornik pa je bil Drago Horvat, predsednik skupščine KS.

Od l. 7. 1978 je KS Hudinja začela tudi operativno delovati kot samostojna temeljna samoupravna skupnost krajanov.

Velikost, meje in ulice

Površina KS Hudinje je ob ustanovitvi znašala 232 ha ter je vključevala: strnjena naselja, individualne hiše, kmetije, travnike, gozdove in pomembne infrastrukturne povezave.

V Statutu, ki je bil sprejet 28. 10. 1999, je bilo zapisano, da meje potekajo takole: od reke Hudinje po Travniškem potoku do kanalskega zbiralnika pri šoli, od tu do severne meje nekdanjega glinokopa in po cesti na Dobrovo do krajevne meje KS Nova vas, nadalje do povezovalne ceste Dobrova-Lahovna, mimo objekta Veterinarskega zavoda Celje, preko Lahovnice in severno v smeri Svetolove hoste, od tu proti jugovzhodu po grebenu Lahovniške hoste in dalje po pobočju v smeri naselja Šmarjeta, preko Mariborske ceste do reke Hudinje, južno od mosta in po reki do izteka Travniškega potoka v Hudinjo. Zadnji evidentirani popravek meje izhaja iz leta 1999, gre pa za Prijateljevo ulico od krožišča in od tam po novi cesti do roba glinokopa.

Mestna četrt Hudinja zajema 33 ulic.
 
To so: Berksova ulica, Bernekarjeva ulica, Bezenškova ulica, Cesta v Lahovno, Dobojska ulica, Dolharjeva ulica, Goručanova ulica, Jakopičeva ulica, Janševa ulica, Jeretinova ulica, Kačeva ulica, Kovačičeva ulica, Lahovna, Letnerjeva ulica Levčeva ulica, Mariborska cesta (delno), Planinčeva ulica, Plankarjeva ulica, Prijateljeva ulica, Salmičeva ulica, Skaletova ulica, Štekličeva ulica, Ulica bratov Dobrotinškov, Ulica Dušana Finžgarja, Ulica frankolovskih žrtev, Ulica Hermine Seničarjeve, Ulica Ključarja Kožuha, Ulica Roka Drofenika, Zgornja Hudinja in Žagarjeva ulica.

Značilnosti KS Hudinja

KS Hudinje je leta 1978 štela 3.197 prebivalcev, bilo je okrog 900 gospodinjstev in 7 kmetij.

Iz vidika komunalne urejenosti so bili v letih 1978 – 1981 najbolj izraziti problemi: vzpostavitev telefonskega omrežja, neurejena okolja stanovanjskih blokov, problem Travniškega potoka, več še neasfaltiranih in pomanjkljivo osvetljenih ulic, odpravljanje posledic hitre izgradnje avtoceste (le-ta je Hudinjo razdelila na dva dela), neurejen podvoz avtoceste, niso bila urejena avtobusna postajališča primanjkovalo je igrišč… Skratka, krajevno okolje je izražalo nujnost postopne ureditve.

V letih 1979 in 1980 je bilo asfaltiranih več ulic in cest, in sicer: Bernekarjeva in Žagarjeva ulica, prva etapa ceste proti Lahovni, vzporedno cestišče v Bezenškovi ulici. V letu l980 so se začele aktivnosti za izgradnjo telefonskega omrežja, ki je bilo zgrajeno ob veliki podpori krajanov (izkopi jarkov in druga opravila) leta 1981, nanj pa se je priključilo 500 telefonskih naročnikov.

Otroški vrtec na Hudinji je obiskovalo 170 otrok. Zmogljivosti so bile glede na potrebe premajhne, zlasti za dojenčke, zato so načrtovali razširitev.

Osnovna šola Franja Vrunča je dajala pomemben pečat krajevnemu okolju. V letih1978 do 1981 je bilo v primerjavi z današnjimi razmerami število učencev zelo visoko (945, 918, 848 in 813), a se je že nakazoval postopen upad števila učencev. Vzorno je bila urejena okolica šole in vzpostavljeno dobro sodelovanje s krajani.

Na področju KS Hudinje so v prvih letih delovale naslednje organizacije združenega dela in poslovne enote: Ljubljanska banka, PTT, Lekarna, Cvetličarna (Vrtnarstvo Celje), Kemična čistilnic Oper, Merx maloprodaja in Merx gostinstvo, Kovinotehna-Tehnomercator in druge. Pestra je bila tudi obrtna dejavnost:steklarstvo, avtomehanika, Avto kleparstvo, kovaštvo, ključavničarska, mizarska, krojaška, frizerska dejavnost, inštalaterstvo in druge. Kmetije, ki jih je bilo 7, so v večini bile severno od avtoceste, le nekaj tudi južno. Večina je delovala v kooperaciji s Kmetijsko zadrugo Celje, ukvarjale pa so se z živinorejo in pridelavo mleka, nekatere tudi s hmeljem in pridelavo vrtnin. Za preskrbo krajanov s prehrambenimi in drugimi gospodinjskimi izdelki je skrbela samopostrežna trgovina Merx, ki je prav v letu 1978 izvedla razširitev poslovnih prostorov na 520 m² in povečala ponudbo izdelkov.

Za rekreacijo krajanov je bila na razpolago takrat zelo popularna »TRIM steza« aktivno pa so delovala planinska in nogometna sekcija ter košarka. Krajevna skupnost je takrat celo načrtovala izgradnjo športnega parka ob Skaletovi ulici.

Preimenovanje KS Hudinja v Mestno četrt Hudinja

1.1.1999 se je KS Hudinja preimenovala v Mestno četrt Hudinja (MČH). Njen status delovanja: ožji del občinske samoupravne skupnosti krajanov, ki jih družijo skupne potrebe, interesi, problemi in želje, namen pa: društva, organizacije, podjetja, obrtnike in kmete povezati s celovitimi interesi mestne četrti, upoštevati najširša mnenja in pobude za uspešen razvoj in zadovoljstvo vseh, ki v krajevnem okolju živijo.



10x10
Organi Mestne četrti Hudinja
Svet Mestne četrti:   funkcija:
1. Srečko Čater
  predsednik
2.
Marjan Murko
  podpredsednik
3. Barbara Dežnak Vidmar
  članica
4. Irena Pinter
  članica
5. Janko Planinšek
  član
6. Edvard Krajc
  član
7. Benjamin Strozak
  član

 
Komisija za komunalo in promet:   funkcija:
1. Maja Zlatar   predsednica
2.
Emil Žlender   namestnik
3. Božo Bratina   član
4. Janez Marinček   član
5. Danijel Kračun   član in koordinator za Lahovno
6. Barbara Dežnak Vidmar   članica

Komisija za varstvo in urejanje okolja:   funkcija:
1. Srečko Čater   predsednik
2.
Jože Mešl   namestnik
3. Maksimiljan Bukovšek   član in koordinator za Zg, Hudinjo
4. Rumica Veber   članica in koordinatorka za bloke
5. Bojan Pečnik   najlepše urejeno okolje

Komisija za kulturo in športne dejavnosti:   funkcija:
1. Igor Lupše   predsednik
2.
Marijana Kolenko   namestnica
3. Kevin Rihtar   član
4. Dragica Poklšek   članica

Komisija za socialne zadeve:   funkcija:
1. Marta Mikša   predsednik
2.
Srečko Čater   namestnik
3. Mira Zagradišnik   višja med. sestra
4. Berta Zupan   predstavnica DU
5. Erika Hartman   predstavnica KO RK

Komisija za informiranje:   funkcija:
1. Sandra Počivalšek   predsednica
2.
Marijan Bombač   namestnik in urednik
3. Lektor   Grafoma
  Dopisniki  
  • predsedniki komisij
  • predsedniki (oz. predstavniki) organizacij in društev
  • OŠ Hudinja
  • Vrtec Hudinja
  • Zunanji dopisniki (krajani, inštitucije in podobno)

Seje organov Mestne četrti Hudinja













Mestna občina Celje
Trg Celjskih knezov 9
3000 Celje
10x10
telefon: 03 42 65 700
10x10
fax: 03 42 65 682
e-pošta: mestna.obcina.celje@celje.si
splet: moc.celje.si
Uradne ure v mestni upravi
Mestne občine Celje
ponedeljek:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00
sreda:
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 16.30
petek:
od 8.00 do 12.30

Iskanje

© 2012 Mestna občina Celje