Narodni dom je simbol slovenstva in je bil zgrajen v času narodnega prebujanja ter zaostrenega boja proti ponemčevanju.
Celjska posojilnica kot osrednji slovenski denarni zavod v Celju je s svojo gospodarsko močjo podpirala narodni, gospodarski in kulturni razvoj Slovencev. V ta namen je po načrtih krajnskega deželnega arhitekta Ivana Vladimirja Hraskega med leti 1895 in 1897 zgradila Narodni dom. Svečana otvoritev 7. in 8. avgusta 1897 je bila združena z blagoslovitvijo sokolske zastave. To sta bila dva razburljiva dneva, saj so Nemci na vse načine ovirali veliko slovensko narodno slavje.

Slovenci v Celju so dobili stavbo, ki je imela poleg gospodarskega tudi velik kulturni in politični pomen. Pod njeno streho so delovala vsa takratna celjska narodna društva, Narodna čitalnica, Celjsko pevsko društva, Celjski sokol, Delavsko podporno društvo, idr. Na odru Narodnega doma so se vrstile slovenske gledališke, in operne predstave, koncerti, zabavne prireditve, društvena zborovanja in politični shodi. Dramatični odsek Celjskega pevskega društva pod vodstvom dr. Vladimirja Ravniharja je zrasel v kvalitetni gledališki ansambel. Leta 1901 ga je prevzel Rafael Salmič, ki je dolga leta s svojimi igralci uprizarjal burke in veseloigre s petjem in godbo ter razne ljudske igre, ki so navduševale celjsko publiko in so bile vedno dobro obiskane. Zahtevnejše predstave, ki jih je uprizorilo Ljubljansko gledališče v času krize Celjskega pevskega društva v letih 1906-8, so pritegnile manj ljudi.

Številni koncerti domačih in gostujočih zborov ter solistov so dopolnjevali kulturno podobo tega časa. Pelo in plesalo se je v Narodnem domu na številnih veselicah, na katerih je igrala vojaška ali Celjska narodna godba. Tradicionalne plesne prireditve so bile Silvestrov večer Narodne čitalnice, sokolska maškarada in plesni venčki raznih društev.

V okviru Narodne čitalnice je v Narodnem domu delovala najstarejša slovenska javna knjižnica v Celju, ki je leta 1906 ponudila brezplačno izposojo vsem, ki so to želeli. V čitalniških prostorih v veliki dvorani in gostilniških prostorih so imela društva svoje občne zbore in sestanke, na katerih so sprejeli prenekatero pomembno odločitev za življenje Slovencev v Celju pred prvo svetovno vojno. Vse te dejavnosti v Narodnem domu so pomenile močno sredstvo proti germanizaciji slovenskega prebivalstva v Celju in njegovem zaledju.

Narodni dom je tako kot drugi domovi po Sloveniji po prevratu izgubil svoj nacionalni pomen in postal enak drugim poslopjem v mestu. V njem so se sicer še odvijale številne prireditve, vendar ni imel več nekdanjega središčnega pomena. Celjski sokol je kljub dejstvu, da je imel lastno dvorano, še vedno organiziral del prireditev v njem, prav tako so v njem potekali nekateri pomembni in odmevni dogodki, od komemoracij za ubitim kraljem Aleksandrom do povsem minornih prebiranj poezije mladih, neuveljavljenih avtorjev. Paleta dogajanj v njem je ostala pisana, morda manj kot v najboljših časih, vendar je ostal do druge svetovne vojne še vedno pomemben na gospodarskem in kulturnem področju.

Takoj po vojni so ga preimenovali v Dom ljudske prosvete, kajti Ljudska prosveta je imela vlogo koordinatorje kulturnega življenja. Nudil je prostor za ustvarjanje literarni in dramski sekciji, zametkom lokalnega časopisja ter predstavljal osnovo za bodočo mestno knjižnico.
Svoj sedež je do leta 1965 imel v njem Okrajni ljudski odbor Celje - okolica. Kasneje ga je v upravljanje dobila Celjska občinska skupščina, ki se je takrat z vso službo preselila iz Gregorčičeve ulice. S 1.1.1995 je postal sedež Mestne občine Celje in tudi Upravne enote Celje.
Dvorana je služila različnim dejavnostim; od zelo razgibanega političnega dogajanja (konference, plenumi, posveti, seje občinskih in mestnih organov, politična predavanja) do številnih kulturnih prireditev. Bila je prostor, kjer so se odvijale proslave ob praznikih (občinski, kulturni, praznik OF, dan republike), jubilejih društev in ustanov.

Tradicionalna plesna prireditev je Mednarodni mladinski pevski festival. Prvi je potekal leta 1946 pred Narodnim domom, ko se je v zbor združilo3000 mladih pevcev.
Ljubitelji resne glasbe so redno obiskovali abonmajske koncerte. Nastopilo je veliko domačih in tujih zborov, glasbenih skupin in orkestrov. Društva so predstavljala svoje dejavnosti. V dvorani so se odvijali plesi (gledališki, obrtni, maturantski), delovala pa je tudi plesna šola. Danes poteka v organizaciji Turističnega in Zdravniškega društva plesna prireditev Valčkov večer. V 50. in60. letih je nudil prostor zelo živahnim pustnim rajanjem.

Leta 1962 je Celje dobilo stalno likovno razstavišče. V pritličju na vogalu Narodnega doma je prostore dobil Likovni salon, v katerem so se do danes zvrstile številne razstave slikarskih in kiparskih del, grafik, akvarelov.
Narodni dom je v svojem stoletnem obstoju predstavljal središče kulturnega, gospodarskega, političnega in družabnega življenja v mestu.

<< nazaj